{"id":3626,"date":"2022-02-04T11:11:05","date_gmt":"2022-02-04T10:11:05","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/preteklost\/"},"modified":"2022-02-04T11:17:05","modified_gmt":"2022-02-04T10:17:05","slug":"preteklost","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/preteklost\/","title":{"rendered":"Preteklost"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ahmad se na pro\u0161njo \u017eene Marie iz Teherana vrne v Pariz, kjer naj bi uredila lo\u010ditvene dokumente. A tisto, kar naj bi bila zgolj formalnost ob zaklju\u010dku \u0161tiriletnega lo\u010ditvenega postopka, kmalu pripelje do niza nepri\u010dakovanih razkritij, ki Ahmada proti njegovi volji znova povle\u010dejo v \u017eenino \u017eivljenje.<\/p>\n

Film z oskarjem nagrajenega Asgharja Farhadija (Lo\u010ditev<\/strong>) je \u0161e ena intenzivna dru\u017einska drama, v kateri ni ni\u010d tako, kot se zdi na prvi pogled. Re\u017eiser <\/strong>v <\/strong>slogu napete detektivke raziskuje zapletene med\u010dlove\u0161ke odnose in razkriva relativnost resnice. Film je B\u00e9r\u00e9nice Bejo (Umetnik<\/strong>) prinesel nagrado za najbolj\u0161o igralko v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNavadno je prihodnost tista, ki se nam zdi nejasna \u2013 zato, ker je ne poznamo. Meni pa se zdi, da je preteklost \u0161e bolj zamegljena. V sedanjem \u010dasu bi nam morala biti bli\u017ee, kot nam je bila neko\u010d, saj hranimo njene sledove. A v resnici je kljub fotografijam in e-po\u0161ti postala \u0161e bolj zabrisana. Morda imamo dandanes ob\u010dutek, da \u017eivljenje be\u017ei naprej in se ne meni za preteklost, a njene sence \u0161e naprej visijo nad nami in nam prepre\u010dujejo, da bi se premaknili naprej. Ne glede na to, kako odlo\u010deni smo, da se osredoto\u010dimo na prihodnost, se bremena preteklih dogodkov ne moremo znebiti, in zdi se mi, da to velja tako za Evropo kot za ostali svet. \/\u2026\/ Velik del svojega profesionalnega \u017eivljenja sem pre\u017eivel v gledali\u0161\u010du. Eden mojih najljub\u0161ih dramatikov je bil Ibsen. V gledali\u0161\u010du sem se nau\u010dil veliko o drami. Razlog, da se ve\u010dina mojih zgodb v zadnjem \u010dasu odvija v dru\u017eini, izvira iz dejstva, da se po\u010dutim zelo blizu svojemu gledalcu. Mislim, da ni bolj univerzalne izku\u0161nje, kot je dru\u017eina. Ta zame predstavlja vez z gledalcem. Konteksta, v katerem se zgodba odvija, mi ni treba pojasnjevati. Odnosi v dru\u017eini, predvsem med partnerjema, so morda najstarej\u0161i odnosi v \u010dlove\u0161ki zgodovini. \u017divljenje v paru prina\u0161a veliko trpljenja in bole\u010dine, a trpljenje in bole\u010dina sta vedno druga\u010dna, edinstvena. O tej temi bi lahko govoril vse \u017eivljenje, pa mi ne bi uspelo povedati vsega.\u00ab
– Asghar Farhadi, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Asghar Farhadi (1972, Isfahan, Iran) je diplomiral iz filmske re\u017eije na teheranski univerzi. V \u010dasu \u0161tudija je napisal in re\u017eiral ve\u010d gledali\u0161kih iger ter re\u017eiral nekaj priljubljenih televizijskih serij. Leta 2001 je skupaj z re\u017eiserjem Ebrahimom Hatamikio napisal scenarij za uspe\u0161en film Ertefae Past<\/strong>, dve leti kasneje pa posnel svoj re\u017eijski prvenec Raghss dar ghobar<\/strong>. \u0160ir\u0161e mednarodno priznanje mu je prinesel \u010detrti celove\u010derec Darbareye Elly<\/strong>, s katerim je <\/strong>leta 2009 osvojil berlinskega srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo in nagrado za najbolj\u0161i igrani dolgometra\u017eec na filmskem festivalu Tribeca. 2012 smo si v Kinodvoru lahko ogledali njegov peti celove\u010derec, veliko mednarodno uspe\u0161nico Lo\u010ditev<\/strong> (Jodaeiye Nader az Simin<\/strong>, 2011). Delo, ki so ga kritiki v hipu in skoraj soglasno ozna\u010dili za mojstrovino ter ga uvrstili na \u0161tevilne lestvice najbolj\u0161ih filmov leta 2011, je avtorju prineslo ve\u010d kot sedemdeset mednarodnih nagrad, vklju\u010dno z berlinskim zlatim medvedom in oskarjem za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Preteklost<\/strong> je prvi film, ki ga je re\u017eiser posnel zunaj rodnega Irana.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbIranski re\u017eiser Asghar Farhadi se v filmu Preteklost<\/strong> vra\u010da k dru\u017einski drami, ki se gleda tako napeto kot kriminalka. \/…\/ [Film] z izjemno senzibilnostjo in natan\u010dnostjo razgrne vso krhkost in zapletenost dru\u017einskih odnosov, nenehno na meji med razstavljanjem in sestavljanjem.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbAsghar Farhadi s filmom Preteklost<\/strong> potrjuje sloves mojstra obdelave kompleksnih med\u010dlove\u0161kih razmerij.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik
<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ eden bolj\u0161ih filmov leto\u0161nje bere.\u00ab
– Kaja Sajovic, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ kompleksno in suvereno delo, s katerim iranski filmar potrjuje izjemno sposobnost predstavljanja zapletenih, pristnih in tragi\u010dnih dru\u017einskih zgodb.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Siol.net<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ z izjemnim ob\u010dutkom zgrajena dru\u017einska melodrama, v kateri konec zakona pomeni le za\u010detek ne\u010desa drugega; nepozabna tapiserija skrbno premi\u0161ljenih razkritij in globljih \u010dlove\u0161kih resnic. \/\u2026\/ Dandanes je le malo filmskih ustvarjalcev, ki lahko upravi\u010deno trdijo, da delujejo v Renoirjevi humanisti\u010dni tradiciji, a Preteklost<\/strong> predstavlja resni\u010dno utele\u0161enje maksime Pravila igre<\/strong>, da ima vsak svoje razloge. Farhadijevi prefinjeno izrezljani liki, ki delujejo hkrati doma\u010de in pogosto nepredvidljivo, kameri neprestano razkrivajo svoje nove strani ter se poigravajo z gledal\u010devo naklonjenostjo, saj film \u010dlove\u0161ko stanje ne le preiskuje, pa\u010d pa secira.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ iranski re\u017eiser je znova izkoristil prilo\u017enost, da poka\u017ee svojo osupljivo sposobnost, kako z uporabo razli\u010dnih perspektiv povedati izjemno kompleksno zgodbo. \/\u2026\/ Ta se podobno kot pri Lo\u010ditvi<\/strong> vrti \u2013 v whodunit<\/em> slogu \u2013 okoli krivde za samomor \u2013 in okoli in okoli in naprej in nazaj, medtem ko detajli preteklih dogodkov prihajajo na dan v vsej svoji protislovnosti. S tem ko vsak lik posku\u0161a svoj ob\u010dutek krivde naprtiti nekomu drugemu, Farhadi dodatno osvetli izmuzljivo naravo resnice. Z ume\u0161\u010danjem likov na siva podro\u010dja morale odvzame veljavo pojmu objektivnosti, gledalcu pa omogo\u010di, da svobodno ustvarja zavezni\u0161tva zdaj z enim zdaj z drugim \u010dlanom dru\u017eine \u2013 \u010deprav kot posameznik nih\u010de izmed njih ni posebno simpati\u010den.\u00ab
– Emma Myers, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbAsghar Farhadi postre\u017ee s \u0161e eno napeto, vsebinsko gosto dramo o etiki, ljubezni in zvestobi. \/\u2026\/ Podobno kot pri Lo\u010ditvi<\/strong> iskanje resnice tudi tu ves \u010das ovirajo nova razkritja in zamegljuje dvom \u2013 vse dokler se ne za\u010dnemo spra\u0161evati, ali obstaja le ena resnica o tem, kar se je zgodilo v ‘preteklosti’.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbGledalec nima niti za trenutek ob\u010dutka, da je v rokah kogarkoli drugega kot samega mojstra pripovedi.\u00ab
– Keith Uhlich, Time Out New York<\/em><\/p>\n

\u00bbFarhadi se (ponovno) izka\u017ee tako za velikega humanista kot mojstra v oblikovanju likov, katerih kompleksne psiholo\u0161ke motivacije so vedno osve\u017eujo\u010de in zastra\u0161ujo\u010de prepri\u010dljive.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u0161e ena bole\u010de intimna pripoved o dru\u017einskih te\u017eavah, ki premore dramati\u010dno napetost trilerja. Farhadi je izna\u0161el \u010disto nov na\u010din, kako tradicijo neorealizma spojiti s skrajno napeto detektivko.\u00ab
– Owen Gleiberman, Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n

\u00bbZapletena in pogosto briljantna drama z obvladano in inteligentno igro, elegantno izpeljanim mozaikom detajlov, nepri\u010dakovanimi vsebinskimi preobrati, napetimi zasuki in razkritji.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ najbolj mednarodnemu izmed iranskih re\u017eiserjev ni enakega, kadar gre za intimne drame, ki so hkrati kafkovske in napete, kot bi bila zgodba na gosto posejana s fragmentacijskimi bombami. \/\u2026\/ S Preteklostjo<\/strong> gre \u0161e dlje, v njej skrivnosti implodirajo ena znotraj druge kot ruske babu\u0161ke \u2013 vse do zadnjega plana-sekvence, resni\u010dnega oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010denje, ki vas bo spravilo na kolena. \/\u2026\/ Farhadi ustvari koreografijo ob\u017ealovanja, ki ves \u010das spra\u0161uje gledalca: Kdaj je ‘prepozno’? Kdaj pridemo do to\u010dke, ko se ne moremo ve\u010d obrniti?\u00ab
– St\u00e9phanie Lam\u00f4me, Premi\u00e8re<\/em><\/p>\n

\u00bbFarhadi je morda najve\u010dji pristni dramatik ta trenutek, na\u0161 najbli\u017eji ekvivalent velikanom stare \u0161ole, kakr\u0161ni so \u010cehov, Ibsen in Strindberg.\u00ab
– Mike D\u2019Angelo, AV Club<\/em><\/p>\n

\u00bbFarhadijeva igralska zasedba je brezhibna, posebno B\u00e9r\u00e9nice Bejo \/\u2026\/ se odli\u010dno izka\u017ee v zanjo neobi\u010dajni vlogi predmestne matere treh otrok. A resni\u010dna zvezda filma je scenarij, mojstrovina samoobvladanja, ki niza eno eksplozivno razkritje za drugim.\u00ab
– Damon Wise, filmski festival BFI v Londonu<\/p>\n

\u00bbTako kot ne \u010dudi, da vulkanska Marie, potrebna terapije, dela v lekarni in da zapackani Samir, potreben o\u010di\u0161\u010denja, vodi kemi\u010dno \u010distilnico, tudi ne \u010dudi, da Ahmad – opazovalec razpada zahodne seksualne politike, modernosti in permisivnosti – izgleda kot duh, ki sku\u0161a detektirati, kaj se je zgodilo, in da otroci, ki preve\u010d vedo, izgledajo kot tisti otrok, ki v De Sicovi neorealisti\u010dni klasiki Otroci nas gledajo<\/strong> opazuje mu\u010dno lo\u010devanje svojih star\u0161ev, toda preteklost, ki se oklepa ljudi, je stresnej\u0161a in destruktivnej\u0161a od lo\u010ditve. Preteklost je napaka. Kot spomini.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbV tem filmu si vsi vse povedo, a nikoli pravo\u010dasno, a tudi tedaj, ko se zdi pravo\u010dasno, ni prav, ker je v povedanem vselej \u0161e nekaj zamol\u010danega ali pa nekaj zmote. \/..\/ Obenem, \u010de ne predvsem, pa je Preteklost<\/strong> film o \u010dasu, tako tem vsakdanjem, aktualnem \u010dasu, v katerem gre tudi za aktualne zadeve multikulturnosti, kot \u010dasu v pomenu sti\u010di\u0161\u010da in kri\u017ei\u0161\u010da raznih so\u010dasnosti, kri\u017ei\u0161\u010da, ki je tako potencialno kot dejansko kriti\u010dno, saj ne le v vsaki sedanjosti \u0161e biva preteklost, marve\u010d ima lahko tudi sedanjost lastnost \u017eivega mrli\u010da.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbFarhadijeva zadnja filma sta tako pristna tudi zato, ker marsikaj prepu\u0161\u010data gledal\u010devi interpretaciji. \/..\/ \u010ce nas je Lo\u010ditev<\/strong> preganjala \u0161e dolgo po ogledu, nas Preteklost<\/strong> ne. Kljub temu je Farhadijev najnovej\u0161i film kompleksno in suvereno delo, s katerim iranski filmar potrjuje izjemno sposobnost predstavljanja zapletenih, pristnih in tragi\u010dnih dru\u017einskih zgodb. Zgodb, s katerimi se sre\u010dujemo za \u0161tirimi stenami in ki so vse prej kot dru\u017einske pravljice.\u00ab
– Klemen \u010cerne, PlanetSiol<\/em><\/p>\n

\u00bbVsekakor se Preteklost<\/strong> za\u010dne zelo obetavno. Pravzaprav vsa prva polovica filma daje misliti, da je Farhadi spet zadel v polno \u2013 gledalca namre\u010d neustavljivo pritegne z enako me\u0161anico vzbujanja frustrirane radovednosti in klavstrofobno delujo\u010dega kaosa, ki je navdu\u0161evala \u017ee pri njenem predhodniku. Farhadi bistvene informacije o dogajanju na film prepu\u0161\u010da zelo skopo in s tem gledalca prisili, da v upanju na namig, ki bi razjasnil ozadje, pozorno spremlja na videz le\u017eerno banalne, vsakdanje, a vseeno ob\u010dutljivo niansirane interakcije med osebami v filmu. Omejenost kamere s kaoti\u010dno notranjostjo avtomobila v prometu, priro\u010dno razpostavljenimi stenami prostorov ali navsezadnje pohi\u0161tvom in kramo, razporejenima vsepovprek, kar kli\u010de po figuri, ki bi pospravila, raz\/po\u010distila in uredila tako prostor kot dogajanje ter nam razjasnila ozadje zgodbe; povedala, kdo je pravzaprav v kak\u0161nem razmerju s kom, ter lo\u010dila resnico od mnenj likov v filmu.\u00ab
– Tina Poglajen, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film z oskarjem nagrajenega Asgharja Farhadija (Lo\u010ditev) je \u0161e ena intenzivna dru\u017einska drama, v kateri ni ni\u010d tako, kot se zdi na prvi pogled. Re\u017eiser v slogu napete detektivke raziskuje zapletene med\u010dlove\u0161ke odnose in razkriva relativnost resnice. Film je B\u00e9r\u00e9nice Bejo (Umetnik) prinesel nagrado za najbolj\u0161o igralko v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3627,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3626"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3627"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3626"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}