iz prve roke
<\/b>\u00bbDelati ho\u010demo filme, ki bodo boleli, razburjali in vznemirjali. Kajti \u017eivimo v te\u017ekih \u010dasih, v tak\u0161nih trenutkih pa je po\u010divati zlo\u010din. \/\u2026\/ Danes, ko ve\u010dina medijev skriva resnico pred nami, ko od njih dobimo le trapaste govorice, trivialne novice in senzacionalisti\u010dna poro\u010dila o zlo\u010dinih, se podajamo na ulice, da bi izvedeli, kaj se v resnici dogaja. Prisluhnemo umetnikom, ki si upajo tvegati \u017eivljenja in svojo blaginjo ter nas znova spominjajo na najpomembnej\u0161o dol\u017enost umetnika: da se vedno postavi na stran trpin\u010denih, zlorabljenih, zatiranih in raz\u010dlove\u010denih \u2013 pa naj bo s peresom, \u010dopi\u010dem ali kamero.\u00ab
\u2013 Lino Brocka<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbDelo, posneto po kontroverznem, malo prej objavljenem romanu Edgarda Reyesa, je resno sociolo\u0161ko tematiko knjige vsekakor u\u010dinkovito preneslo v popkulturno filmsko areno. \/…\/ Toda film knjigo preka\u0161a v dveh pogledih. Najprej s tem, ko iz samega mesta naredi vizualno gonilo drame: s snemanjem na resni\u010dnih lokacijah najhuj\u0161ih manilskih slumov re\u017eiser dose\u017ee stopnjo visceralne neposrednosti, ki na tiskani strani ne bi bila mogo\u010da. Posre\u010dena je tudi odlo\u010ditev, da mizansceno iz ameri\u0161kih filmov noir \u0161tiridesetih in petdesetih let uporabi v sodobni socialnorealisti\u010dni melodrami. Zgodbi tako vdahne novo dinamiko, saj ji omogo\u010di, da prese\u017ee konvencije \u017eanra \u2013 gledalec najprej prejme pomirjujo\u010de generi\u010dne smerokaze, le da bi mu jih nato iztrgali prizori, kot je osupljivo eksplicitna epizoda v gejevskem bordelu. Brocka, nekdanji duhovnik, ki se je po ustanovitvi gledali\u0161ke skupine za mlade iz slumov za\u010del ukvarjati s filmom, je podobne prijeme uporabil tudi v svojih resnej\u0161ih poznej\u0161ih delih. Toda v Manili<\/b> je prvi\u010d na\u0161el pravo ravnovesje med politi\u010dno jezo in zavezanostjo ustvarjanju za mno\u017ei\u010dni trg. Film z leti ni izgubil prav ni\u010d svoje iskrenosti in mo\u010di.\u00ab
\u2013 Tony Rayns, Film: The Critics\u2019 Choice<\/i><\/p>\n
\u00bbLino Brocka je najbolj\u0161i filipinski re\u017eiser vseh \u010dasov, njegova mojstrovina\u00a0Manila v krempljih lu\u010di<\/b> pa najbolj\u0161i filipinski film, kar jih je bilo kadarkoli posnetih. Konsenz je bil dose\u017een kmalu po tistem, ko je Manila<\/b> prvi\u010d pri\u0161la v kinematografe, misel pa se je ohranila vse do danes. \u0160e ve\u010djo legitimnost je dobila z uvrstitvijo Manile<\/b> na prvo mesto desetih najbolj\u0161ih filipinskih filmov zadnjih tridesetih let po izboru Zdru\u017eenja filipinskih filmskih kritikov ter z vklju\u010ditvijo v knjigo Film: The Critics\u2019 Choice<\/i>, seznam sto petdesetih najbolj\u0161ih filmov, ki so bili po mnenju kritikov kadarkoli posneti. Tako torej pravijo oni. Kaj pa mi \u2013 vi, jaz, navadni smrtniki? Kaj menimo mi? \/\u2026\/ Ne sku\u0161am re\u010di, da Manila<\/b> ni velik film \u2013 mislim, da je, vendar ne zaradi razlogov, ki jih ljudje obi\u010dajno navajajo. V smislu \u2018mesa in kosti\u2019 \u2013 karakterizacije in zgradbe pripovedi \u2013 Manila<\/b> ni dosti ve\u010d kot odli\u010dno posneta melodrama; tisto, zaradi \u010desar je film velik, je njegova \u2018ko\u017ea\u2019. Manila v krempljih lu\u010di<\/b> ima \u010dudovito vizualno teksturo, za katero je zaslu\u017een snemalec Mike De Leon (pozneje tudi sam izvrsten re\u017eiser). Od uvodnega prizora z umazanimi plo\u010dniki in zasmetenimi \u2018esteri\u2019 (kanali) pa do zadnjega posnetka Julia, ki se skriva na koncu slepe ulice \u2013 film je niz \u010dutnih podob, podanih na surov in iskren na\u010din. \u0160e ve\u010d, posnetki so pre\u017eeti z ob\u010dutkom nujnosti; neposrednosti, ki je nezgre\u0161ljivo Brockova \u2013 kot da bi re\u017eiser film posnel tik pred kinodvorano, kjer se predvaja, razvil posnetke in stekel noter, da bi kopijo \u0161e \u010disto sve\u017eo vtaknil v projektor. \/\u2026\/ Kot portret korupcije in propada nekega \u010dloveka Manila<\/b> nikakor ni popolna. Toda kot portret mesta, ujetega med nebesa in pekel, je film neprekosljiv \u2013 \u010desa podobnega v filipinski kinematografiji nismo videli ne prej ne pozneje.\u00ab
\u2013 Noel Vera, Menzone Magazine,<\/i> 2002<\/i><\/p>\n
\u00bbFilmar iz tretjega sveta mora pod imperativom takoj\u0161njega dobi\u010dka \/\u2026\/ in gro\u017enjo neusmiljenega spopada z oblastjo nujno izumiti novo, povsem svojo filmsko govorico. To so re\u017eiserji, ki so nas globoko zaznamovali: Satyajit Ray v petdesetih letih, Ousmane Semb\u00e8ne v \u0161estdesetih, Lino Brocka na koncu \u0161estdesetih, pa spet Lino Brocka konec sedemdesetih \u2013 in danes. \/\u2026\/ Izjemno plodovit, poln prekipevajo\u010de energije, neopredeljiv \u2013 ta mali mo\u017e se nahaja v samem srcu svoje de\u017eele. Pozn\u00e1 in \u017eivi vsa protislovja filipinske kulture in kinematografije. Brocka ni osamljeni junak, je javna osebnost, \u2018izpostavljeni\u2019 obrobne\u017e, \u017ertev blatenj, ki ga \u0161\u010diti sloves v tujini. Nekaj klju\u010dnih lastnosti si deli s Pasolinijem: spo\u0161tovanje do \u2018ni\u017eje\u2019 kulture, \u010dut za lepoto teles in \u017eeljo po seciranju dru\u017ebenih vezi, ki jih ta telesa predstavljajo. Brocka svoje like rad vr\u017ee v pasti mizanscene, a se nikoli ne umakne, ko jih preplavijo \u010dustva. In ko se nazadnje znajdejo stisnjeni ob zid, je tam z njimi tudi re\u017eiser.\u00ab
\u2013 Serge Daney, 1981<\/p>\n
Film sta leta 2013 restavrirala\u00a0<\/i>World Cinema Foundation in <\/i>Film Development Council of the Philippines v sodelovanju z <\/i>LVN, Cinema Artists Philippines in<\/i> Mikom<\/i> D<\/i>e Leonom. Restavriranje je potekalo v laboratoriju <\/i>Cineteca di Bologna <\/i>\/ <\/i>L\u2019Immagine Ritrovata. Finan\u010dna sredstva je zagotovil <\/i>Doha Film Institute.<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00bbKot portret mesta, ujetega med nebesa in pekel, je film neprekosljiv \u2013 \u010desa podobnega v filipinski kinematografiji nismo videli ne prej ne pozneje.\u00ab \u2013 Critic After Dark<\/p>\n","protected":false},"featured_media":358546,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/358532"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/358546"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=358532"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}