Angle\u0161ko rudarsko pode\u017eelje v dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja. Najbolj\u0161a prijatelja Gerald in Rupert, prvi je robati industrialec, drugi intelektualec in sanja\u010d, sta zaljubljena v svobodomiselni sestri Brangwen. Rupert se poro\u010di z u\u010diteljico Ursulo, medtem ko se Gerald zaplete v viharno in te\u017eavno razmerje s kiparko Gudrun.<\/p>\n
\u00bbKdo ve, ali bi ljudje danes \u0161e vedno govorili o filmu, \u010de ne bi vanj vklju\u010dil tega prizora \u2026 V prvotnem scenariju ga ni bilo. Prepri\u010dan sem bil, da ne bo \u0161el skozi cenzuro in da ga bo zelo te\u017eko posneti. Glede prvega sem se motil, glede drugega sem imel prav. Ampak Olly [Oliver Reed] me je pregovoril. Nasko\u010dil me je v moji kuhinji in me ni izpustil iz svojega ju-jitsu prijema, dokler nisem rekel, ‘okej, okej, zmagal si, posneli bomo ta prizor’. Kaj za vraga sem pa mogel, bolelo me je. Ampak hvala, Olly, zapisali smo se v zgodovino.\u00ab\u00a0 \u00bb’Britanska erotika’ \u017ee dolgo velja za oksimoron \u2013 in ta nesre\u010dni sloves ni povsem neutemeljen. Medtem ko so evropski auteurji kot Jean-Luc Godard, Tinto Brass, Walerian Borowczyk in Luis Bu\u00f1uel ob\u010devanje uporabljali kot odsko\u010dno desko za filozofska razglabljanja, so Britanci kupovali vstopnice, da bi videli Barbaro Windsor, kako ji v filmu Carry On Camping<\/strong> (1969) med u\u010dno uro aerobike odleti nedr\u010dek. \/\u2026\/ Po istoimenskem romanu D. H. Lawrencea posneta \u0161kandalozna uspe\u0161nica, s katero je enfant terrible britanskega filma Ken Russell ob svitu seksualne revolucije ru\u0161il spolne tabuje. \u010ceprav je oskarja za najbolj\u0161o vlogo film prinesel sijajni Glendi Jackson, se je v zgodovinski spomin in gore\u010da srca filmskega ob\u010destva zapisal s prizorom gole rokoborbe, ki jo ob soju ognji\u0161\u010da uprizorita potni Alan Bates in vro\u010di Oliver Reed (ali pa obratno, kakor \u017eelite).\u00a0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":358408,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/358392"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/358408"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=358392"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Ken Russell, The Lion Roars<\/em><\/p>\n
Leto po tistem, ko so v Angliji leta 1967 legalizirali istospolne odnose, je Ken Russell (v sodelovanju z AIDS aktivistom Larryjem Kramerjem) posnel film Zaljubljene \u017eenske<\/strong>, ki je ru\u0161il tabuje ne le s prikazom golih mo\u0161kih udov, pa\u010d pa z ne ravno prikrito kvirovsko kodiranim prizorom, ki bo za vse veke poznan kot zloglasni ‘prizor rokoborbe’. \/\u2026\/
Kot komercialna uspe\u0161nica je bil Russllov film kontroverzen. Britanski literarni kritik F. R. Leavis je, ogor\u010den nad tovrstno popularizacijo H. D. Lawrencea, film ozna\u010dil za ‘obscenost’ in ‘sramoto’. Kot desetletje, ki se je za\u010delo s sklepi ameri\u0161kih in britanskih sodi\u0161\u010d, ko je bilo zalo\u017ebam kon\u010dno dovoljeno izdajati cenzurirane verzije \u0161kandaloznega Ljubimca lady Chatterley<\/em>, so bila \u0161estdeseta leta dovzetna za pisateljevo razmi\u0161ljanje o mo\u0161kih in \u017eenskah \u2013 ter o mo\u0161kih in mo\u0161kih (umrl je leta 1930, \u0161e preden so lahko njegovi desni\u010darski nazori zasen\u010dili njegove spolno revolucionarne ideje).\u00a0
Kriti\u010darka Camille Paglia se v svojem poklonu romanu Zaljubljene \u017eenske<\/em> v zbirki esejev Vamps & Tramps<\/em> spominja, da so plakati z Lawrenceovim portretom v poznih \u0161estdesetih krasili steno marsikatere \u0161tudentske sobe \u2013 \u010deprav je \u0161lo br\u017ekone za \u0161tudente angle\u0161\u010dine. Tak\u0161no kultno \u010da\u0161\u010denje in popredmetenje je blizu tudi Russllovemu in Kramerjevemu filmu: energi\u010dni, zabavni in okusno vulgarni hvalnici Lawrenceove filozofije.\u00ab
\u2013 J. Hoberman, The New York Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"