iz prve roke
<\/b>\u00bbVe\u010d tednov sem potreboval za odlo\u010ditev, ali naj priredim Bernanosovo knjigo ali ne. Imel sem neskon\u010dno pomislekov; med drugim me je skrbelo, da bi se romanu izneveril. Toda potem sem pomislil: \u010de bom zvest sam sebi, bom zvest tudi Bernanosu. Naredil sem kalup, svoj kalup. Vanj sem vnesel vse bistveno, kar je \u0161lo notri, vklju\u010dno z avtorjevimi zavednimi in nezavednimi mislimi; te so bile pomembnej\u0161e od dogajanja. \/\u2026\/ Vse, kar vidimo v filmu, sem vzel pri Bernanosu. To je bil zelo gost gozd. Na nekaterih mestih sem besedilo le malo oklestil, v nobenem primeru pa ga nisem \u017eelel poenostavljati \u2013 to bi bilo grozno \u2013, ampak sem sku\u0161al najti njegovo bistvo. \/…\/ Pri knjigi me je zlasti pritegnilo, da je dogajanje notranje, to pa je pot, ki jo v svojih filmih ubiram tudi sam. Pravzaprav menim, da bi moralo dogajanje v filmih na splo\u0161no postati bolj notranje, in mislim, da se bo to tudi zgodilo. Kar smo doslej imeli za gibanje, kar smo iskali v vsakem filmu, je bil po mojem mnenju le nemir. \/\u2026\/ Verjamem, da je vsako gibanje sestavljeno iz tistega, kar se dogaja pod obrazi, pod ko\u017eo obraza, v pogledih, dr\u017eah in kretnjah. \/\u2026\/ Ob\u010dinstvo zelo cenim. Vedno je pripravljeno \u010dutiti, \u0161e preden razume. Tako je tudi prav. Film je \u010darovnija, zato nikoli ne moremo predvideti odziva gledalcev. Sam jim predvsem ne sku\u0161am ni\u010desar razlagati \u2013 samo prosim jih, naj znova postanejo otroci, naj gledajo in poslu\u0161ajo.\u00ab
\u2013 Robert Bresson<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\u010ce se nam Dnevnik va\u0161kega \u017eupnika<\/b> na skoraj fizi\u010den na\u010din razkriva kot mojstrovina, \u010de nagovarja tako kritike kot \u0161tevilne obi\u010dajne gledalce, je tako predvsem zato, ker se dotakne na\u0161e senzibilnosti, nedvomno najbolj vzvi\u0161ene duhovne senzibilnosti, a navsezadnje bolj \u010dustvene kot intelektualne. \/\u2026\/ Kritiki so se razdelili na dva nasprotna pola: na tiste, ki so bili Dnevnik <\/b>najmanj usposobljeni razumeti, a so ga ravno zato toliko bolj vzljubili (ne da bi vedeli, zakaj), ter nekatere \u2018happy few\u2019, ki dela niso ne odobravali ne razumeli, saj so pri\u010dakovali nekaj drugega. Prav \u2018tujci\u2019 v filmu, \u010disti knji\u017eevniki kot Albert B\u00e9guin\u00a0in Fran\u00e7ois\u00a0Mauriac, so bili tisti, ki so \u2013 presene\u010deni, da jim je neki film sploh lahko tako v\u0161e\u010d \u2013 znali odvre\u010di predsodke in najbolje prepoznati Bressonove namene. \/\u2026\/ Z Dnevnikom va\u0161kega \u017eupnika<\/b> se za\u010denja novo obdobje filmske priredbe. Doslej so filmi pod krinko estetskega prevoda v drug jezik sku\u0161ali nadomestiti roman. \/\u2026\/ Dnevnik <\/b>pa <\/b>je nekaj povsem druga\u010dnega. \/\u2026\/ Tu ne gre za prevajanje, pa naj bo \u0161e tako zvesto in inteligentno, \u0161e manj za svobodno, ljube\u010de iskanje navdiha z namenom ustvariti filmsko kopijo romana; gre za to, da re\u017eiser s filmskimi sredstvi na temeljih romana zgradi novo delo. Nikakor ne film, \u2018primerljiv\u2019 z romanom ali \u2018vreden\u2019 njega, pa\u010d pa novo estetsko stvaritev, ki je kot nekak\u0161en roman, pomno\u017een s filmom. \/\u2026\/ Romanopisec si, tako kot cineast, prizadeva nakazati potek resni\u010dnega \u017eivljenja. Ob upo\u0161tevanju teh bistvenih podobnosti se ideja o pisanju romana v filmski obliki ne zdi tako absurdna. Toda Dnevnik va\u0161kega \u017eupnika<\/b> nam poka\u017ee, da je \u0161e bolj plodno, \u010de namesto o skupnih to\u010dkah med romanom in filmom razmi\u0161ljamo o njunih razlikah; \u010de re\u017eiser skozi film potrdi obstoj romana, namesto da bi ga v njem raztopil. O delu druge stopnje, ki tako nastane, je skoraj nezadostno re\u010di, da je \u2018zvesto\u2019 izvirniku, saj to pravzaprav je<\/i> roman. Predvsem pa ni \u2018bolj\u0161i\u2019 od knjige (tak\u0161na sodba bi bila nesmiselna), ampak je \u2018ve\u010d\u2019 kot knjiga. \u010ceprav lahko zasluge za estetski u\u017eitek, ki ga do\u017eivimo ob Bressonovem filmu, pripi\u0161emo zlasti Bernanosovemu geniju, Dnevnik <\/b>vsebuje vse tisto, kar je ponujal roman, vrh tega pa \u0161e njegov odsev v filmu.\u00ab
\u2013 Andr\u00e9 Bazin<\/p>\n
\u00bbDnevnik va\u0161kega \u017eupnika<\/b>, v katerem sta vsak zvok in vsaka slika diskretno precizna, je film silovite zmernosti: kontemplativen, a neposreden, elokventen in odkrit, skrivnosten, a luciden \/…\/. Le redki umetniki od renesanse naprej so znali tako prepri\u010dljivo zdru\u017eiti estetsko z duhovnim. V zaklju\u010dnem posnetku Dnevnika<\/b> postane alegorija kristalno jasna, ko duhovnikove zadnje besede \u2013 \u2018Vse je milost\u2019<\/i> \u2013 naka\u017eejo, da je film sam sveti zakrament.\u00ab
\u2013 J. Hoberman, The Village Voice<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film Roberta Bressona, posnet po istoimenskem romanu Georgesa Bernanosa.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":358208,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/358207"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/358208"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=358207"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}