\u00bbAli ptice vejo, kaj so meje?\u00ab vpra\u0161a mama.
\u00bbNe,\u00ab re\u010de deklica.
\u00bbKako pa ti ve\u0161, kaj so?\u00ab vpra\u0161a mama.
\u00bbVem, ker sem \u010dlovek,\u00ab re\u010de deklica.<\/p>\n
Ko je Petra s partnerjem Brandom za\u010dela snemati film o evropskih mejah, je imela njuna h\u010di \u0161tiri leta, potni list, poln pe\u010datov, ter \u010disto svojo predstavo o tem, \u010demu so namenjeni. V poeti\u010dnem dokumentarcu Mama Evropa<\/strong> se dru\u017eina odpravi na potovanje skozi dr\u017eave nekdanje Jugoslavije ter v Italijo in Gr\u010dijo, kjer sre\u010duje ljudi z zanimivimi zgodbami: Branko Bari\u010d trdi, da je samo \u010dlovek \u2013 napaka v naravnem razvoju rastlin in \u017eivali, Boris Pahor razjasni, kaj pomeni biti Slovenec v Trstu, medtem ko Tina in Vasko, glasbenika iz Terrinega najljub\u0161ega benda Bernays Propaganda, v narodnih mejah ne vidita ni\u010d dobrega.<\/p>\n Pogled na Evropo skozi o\u010di majhne deklice z Balkana zlahka poru\u0161i na\u0161e predstave o tem, kje \u017eivimo.<\/p>\n iz prve roke<\/strong> Ko je Terra napolnila dve leti, je imela v svojem potnem listu \u017ee \u0161tirinajst \u0161tampiljk. Vedno sem si \u017eelela narediti film o na\u0161ih \u017eivljenjih, o potovanjih, polnih mej. Opazovala sem svojo h\u010der in se z njo o tem pogovarjala, ona mi je dala klju\u010d, kako naj se lotim teme, kako naj se izognem svoji balkanski frustraciji. Odlo\u010dila sem se, da bo najbolje, \u010de vse pretvorim v pravljico o mami Evropi, ki je tak\u0161na, kot je rekel Je\u017eek: ‘Malo dobra, malo slaba, kot je pri ljudeh v navadi.’<\/p>\n Dru\u017einski ‘road movie’ se soo\u010di z mo\u010dnimi politi\u010dnimi vpra\u0161anji. Posamezniki, s katerimi se sre\u010dujemo v filmu, so primeri posledic, ki so jih meje pustile na ljudeh. Kako lahko razlo\u017ei\u0161, zakaj so potrebne meje in koga \u010duvajo pred kom? Kot v filmu pravi petletna Terra, medtem ko ri\u0161e zemljevid Evrope in se u\u010di o dr\u017eavah: ‘Meje so zato, ker vse dr\u017eave ne morjo bit v eni dr\u017eavi.’<\/p>\n Terra s svojim prepri\u010dljivim zna\u010dajem hitro pride do lastnih zaklju\u010dkov; na ta na\u010din je postala ena od scenaristov filma in pripovedovalka zgodbe filma Mama Evropa<\/strong>.\u00ab portret avtorice<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbMama Evropa<\/strong> \/\u2026\/ je humoren, igriv, a tudi liri\u010den pogled na kontinent skozi o\u010di [re\u017eiserkine] \u0161estletne h\u010derke Terre. \/\u2026\/ Petra Seli\u0161kar spretno prepleta intervjuje in fascinantno arhivsko gradivo z deli, v katerih se osredoto\u010da na Terro in njeno razumevanje sveta. Ti prizori, ki so pogosto vizualno liri\u010dni in otro\u0161ko humorni, postavijo film v dana\u0161njo perspektivo in ustvarijo pretanjen kontrapunkt zgodovinskemu vidiku.\u00ab \u00bbLuciden pogled na vro\u010do temo dana\u0161nje Evrope: meje med dr\u017eavami, pregrade med ljudmi in prepreke v vsakodnevnih \u017eivljenjih mnogih dru\u017ein. Z inventivno uporabo animacije, dokumentarnih posnetkov ter potovanja kot sredstva filmske pripovedi se zgodba zelo o\u010darljivo odvija in razvija s pomo\u010djo zanimivih dialogov med materjo in h\u010derko.\u00ab \u00bb\/\u2026\/ otrok v fazi spra\u0161evanja ‘zakaj?’, otrok, ki se vsemu \u010dudi, pred katerim ni ni\u010d in nih\u010de varen, je tisti, ki daje pe\u010dat delu in ga vodi skozi prevpra\u0161evanje vseh temeljnih kategorij \u010dloveka kot dru\u017ebenega in politi\u010dnega bitja. Mama Evropa<\/strong> je v svoji preprostosti in neposrednosti \u010dudovito, v svoji drznosti v zastavljanju vpra\u0161anj pa celo subverzivno delo.\u00ab \u00bbPetra Seli\u0161kar je znova (kon\u010dno!) posnela sijajen film.\u00ab Pogled na Evropo skozi o\u010di majhne deklice z Balkana zlahka poru\u0161i na\u0161e predstave o tem, kje \u017eivimo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3555,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3554"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3555"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3554"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbPotem, ko sem videla, kako se je Slovenija osamosvojila in kako je postala del EU ter \u010dlanica \u0160engena, se je najino nomadsko \u017eivljenje dobro zakompliciralo. Jaz sem Slovenka, moj partner in snemalec filma Brand pa Makedonec. Brand je potreboval vizo za vse dr\u017eave, za katere je jaz nisem potrebovala, razen za rojstno dr\u017eavo svojega o\u010deta Kubo in nekaj balkanskih dr\u017eav. Slovenija je uvedla vize za Makedonce in Makedonija za Slovence. Zgolj zato, da si oddal pro\u0161njo, si moral v\u010dasih ve\u010d dni \u010dakati v predolgih vrstah pred ambasadami. Agonija se je spremenila v neskon\u010dno bitko, da bi s svojim partnerjem lahko potovala. Nadaljevala se je \u0161e celo po rojstvu Terre, potem so vize ukinili. Ampak vse to nas nikoli ni ustavilo, potujemo s festivala na festival, snemamo tudi pri prijateljih in z ljudmi sorodnih du\u0161 povsod, kamor nas zgodba odnese.<\/p>\n
– Petra Seli\u0161kar, re\u017eiserka in soscenaristka<\/p>\n
Petra Seli\u0161kar, rojena leta 1978 v Ljubljani, se je s filmom in nizozem\u0161\u010dino spopadla na amsterdamski akademiji NAFTA, kasneje pa na Northern Media School v Sheffieldu kon\u010dala postdiplomski \u0161tudij re\u017eije in produkcije. Leta 2003 je z \u017eivljenjskim sopotnikom Brandom Ferrom v Sloveniji in Makedoniji ustanovila produkcijsko hi\u0161o Petra Pan Film Production, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma Make Dox in potujo\u010di kino v Makedoniji. Lani je bil v sklopu Makedoxa dokumentarni film uveden kot del izobra\u017eevanja na vseh makedonskih srednjih \u0161olah. Poleg Mame Evrope <\/strong>je posnela naslednje filme: Illusion<\/strong> (kratki, 1999), Con-Fusion<\/strong> (dokumentarni, 2001), Iz prahu son\u010dnih \u017earkov<\/strong> (From the Dust of the Sun\u2019s Rays<\/strong> (kratki dokumentarno-igrani, 2001), Okno <\/strong>(kratki, 2002), Balkans \u2013 Blood and Honey <\/strong>(dokumentarni, 2003), Tur\u0161ki \u010daj<\/strong> (dokumentarna nadaljevanka, 2005), Babice revolucije<\/strong> (dokumentarni, 2006), 20 Years of Macedonia<\/strong> (dokumentarna nadaljevanka, 2011).<\/p>\n
\u00bbAli ima otrok bolj iskren in pristen pogled na svet? Ne nujno. Lahko otrok k filmu prispeva nekaj, \u010desar odrasel \u010dlovek ne more? Da, tako se zdi ob gledanju Mame Evrope<\/strong>. Terra je intriganten lik. Ko jo gledamo, kako pohajkuje po makovem polju, raziskuje mravlje in zemljo ter opazuje svet z radovednostjo, si ne moremo pomagati, da se ne bi vpra\u0161ali, kaj mi kot odrasli po\u010dnemo v svetu. Ne le, kako postavljamo meje, ampak kako na splo\u0161no ravnamo s svojim planetom. Ti stavki morda zvenijo sentimentalno, a Mama Evropa<\/strong> nikakor ni sentimentalno delo. To je topel, \u0161irokosr\u010den in pogosto zabaven film o razli\u010dnih generacijah in njihovih z mejami povezanih zgodbah.\u00ab
– Steffen Moestrup, DOX magazine<\/em><\/p>\n
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n
– Rada \u0160e\u0161i\u0107,\u00a0selektorica Filmskega festivala v Sarajevu<\/p>\n
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n
– Simon Popek<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"