{"id":3544,"date":"2024-01-29T18:29:10","date_gmt":"2024-01-29T17:29:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/philomena\/"},"modified":"2024-01-29T18:32:08","modified_gmt":"2024-01-29T17:32:08","slug":"philomena","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/philomena\/","title":{"rendered":"Philomena"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Biv\u0161i BBC-jev novinar Martin Sixsmith, ki je nedavno izgubil slu\u017ebo pri laburisti\u010dni vladi, razmi\u0161lja, kako bi spet spravil na noge svojo kariero. Na neki zabavi mu natakarica pove o svoji materi Philomeni, ki so ji katoli\u0161ke nune pred petdesetimi leti kot ‘padli \u017eenski’ vzele otroka in ga dale v posvojitev. Sixsmith sprva poka\u017ee le malo zanimanja za to na videz trivialno tabloidno zgodbo, a ker mu ne preostane ni\u010d drugega, se cini\u010dni \u010dasnikar odlo\u010di za sre\u010danje s Philomeno. Ko ga o\u010darljiva stara gospa, ki rada prebira Readers Digest in gleda TV-serije, zaprosi za pomo\u010d pri iskanju sina, je Sixsmith preprosto ne more zavrniti …<\/p>\n

Philomena <\/strong>pripoveduje resni\u010dno zgodbo skepti\u010dnega BBC-jevega novinarja in simpati\u010dne starej\u0161e gospe o iskanju njenega davno izgubljenega sina. Ta topla in duhovita razli\u010dica Sester Magdalenk<\/strong>, v kateri blestita Judi Dench in Steve Coogan, je z Bene\u0161kega filmskega festivala odnesla nagrado za najbolj\u0161i scenarij.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film je posnet po raziskovalni knjigi BBC-jevega dopisnika Martina Sixsmitha The Lost Child of Philomena Lee<\/em>. Knjiga, ki je iz\u0161la leta 2009, je spodbudila \u0161tevilne posvojene irske otroke in njihove matere, da so razkrili svoje zgodbe. Mnogi od njih \u0161e vedno i\u0161\u010dejo izgubljeno dru\u017eino.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTo je film o neobi\u010dajnem paru; nenavadno potovanje, na katerega se odpravita pronicljivi novinar in starej\u0161a gospa. \/\u2026\/ Resni\u010dna zgodba je zelo tragi\u010dna, zato je bil humor pomemben. Omogo\u010dil nam je, da smo ustvarili bolj spro\u0161\u010deno vzdu\u0161je in la\u017eje spregovorili o te\u017ekih temah. S komi\u010dnimi dialogi zgodbe nismo \u017eeleli zbanalizirati, ampak smo jo hoteli narediti bolj dostopno in ganljivo. To smo storili z velikim spo\u0161tovanjem, saj je Philomena izjemna oseba, ki je veliko pretrpela in si zaslu\u017ei veliko pozornosti. Poleg tega ima kljub svoji starosti kar presenetljiv smisel za humor. Cinizem in kritika sta uperjena proti cerkvi. Rad bi, da bi si film ogledal pape\u017e. Rad bi sli\u0161al njegovo mnenje. \/\u2026\/ V\u0161e\u010d so mi ve\u010dplastne zgodbe. Dramati\u010dna plast za osnovo, plast romanti\u010dne komedije, in bolj kriti\u010dna plast \u2026 To je moj na\u010din pripovedovanja zgodb.\u00ab
– Stephen Frears, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Stephen Frears (1941,\u00a0Leicester) je po \u0161tudiju prava na univerzi Cambridge za\u010del filmsko kariero kot pomo\u010dnik re\u017eiserja v filmih Karla Reisza in Lindsayja Andersona. V poznih \u0161estdesetih in v sedemdesetih je delal kot televizijski re\u017eiser, leta 1971 pa debitiral s komi\u010dno detektivko Gumshoe<\/strong>. Mednarodni uspeh mu je nepri\u010dakovano prinesel peti celove\u010derec, nizkoprora\u010dunska Moja lepa pralnica<\/strong> (My Beautiful Laundrette<\/strong>), posneta po scenariju Hanifa Kureishija (nominacija za oskarja za najbolj\u0161i izvirni scenarij). S Kureishijem je ponovno sodeloval \u017ee leta 1987\u00a0pri filmu Sammy in Rosie kavsata<\/strong> (Sammy and Rosie Get Laid<\/strong>)<\/strong>. Istega leta je posnel Prick Up Your Ears<\/strong>, hollywoodski debi pa do\u017eivel s\u00a0filmom Nevarna razmerja<\/strong> (Dangerous Liaisons<\/strong>), priredbo slovitega Laclosovega romana Les Liaisons Dangereuses<\/em>: ta je po\u017eela velik uspeh na podelitvi oskarjev leta 1989\u00a0in Frearsu prinesla nagrado BAFTA za najbolj\u0161ega re\u017eiserja. \u017de leto kasneje je bil nominiran za oskarja za najbolj\u0161o re\u017eijo stilsko izpiljenih Goljufov<\/strong> (The Grifters<\/strong>, 1990). Sledili so filmi Naklju\u010dni junak<\/strong> (Accidental<\/strong> Hero<\/strong>, 1992), Mary Reilly<\/strong> (1996) ter nizkoprora\u010dunski adaptaciji romanov Roddyja Doyla The Snapper<\/strong> (1993) in Kombi<\/strong> (The Van<\/strong>, 1996). Po elegi\u010dnem sodobnem vesternu Hi-lo ran\u010d <\/strong><\/strong>(The Hi-Lo Country<\/strong>,<\/strong> <\/strong>1998) z\u00a0Woodyjem Harrelsonom, Penelope Cruz in Patricio Arquette se je vrnil na bolj doma\u010d teren s\u00a0filmom Zvestoba do groba<\/strong> (High Fidelity<\/strong>, 2000), posnetem po priljubljenem romanu Nicka Hornbyja. Leta 2000\u00a0je sodeloval s\u00a0cenjenim televizijskim scenaristom Jimmyjem McGovernom pri drami Liam<\/strong> o\u00a0\u017eivljenju delavskega razreda v\u00a0Liverpoolu. Sledila je festivalska uspe\u0161nica Umazane lepe stvari<\/strong> (Dirty Pretty Things<\/strong>, 2002), triler o\u00a0ilegalnih priseljencih v\u00a0Londonu, ki je prejel \u0161tevilne nagrade, med drugim nagrado British Independent Film Awards za najbolj\u0161ega re\u017eiserja in nominacijo za oskarja za scenarista Stephena Knighta. Leta 2003\u00a0je za britansko televizijo posnel politi\u010dno dramo The Deal<\/strong>, film o\u00a0klju\u010dnem trenutku v\u00a0odnosu med Gordonom Brownom in Tonyjem Blairom, ki je utrl pot njegovi biografski drami Kraljica<\/strong> (The Queen<\/strong>, 2006), dobitnici \u0161tevilnih nagrad, med drugim oskarja za glavno igralko, nagrado za najbolj\u0161i scenarij in najbolj\u0161o igralko v Benetkah ter nagrado BAFTA za najbolj\u0161i film. Leta 2009\u00a0je sledila romanti\u010dna drama Ch\u00e9ri<\/strong>, posneta<\/strong> po romanu francoske pisateljice Sidonie-Gabrielle Colette, leto kasneje pa Tamara Drewe<\/strong> (2010), filmska upodobitev priljubljenega stripa Posy Simmonds. Na leto\u0161njem festivalu v Cannesu je bil predvajan Frearsov televizijski film Muhammad Ali’s Greatest Fight<\/strong>, ki dokumentira boksarjevo zgodovinsko bitko z ameri\u0161kim vrhovnim sodi\u0161\u010dem v \u010dasu vietnamske vojne. Philomena<\/strong> predstavlja re\u017eiserjevo prvo sodelovanje z igralko Judi Dench po letu 2005, ko sta skupaj posnela komedijo iz sveta \u0161ov biznisa Gospa Henderson predstavlja <\/strong>(Mrs. Henderson Presents<\/strong>).<\/p>\n

V\u00a0skladu z\u00a0izvornim etosom Londonskega kraljevega gledali\u0161\u010da je Frearsov re\u017eijski stil vedno v\u00a0slu\u017ebi literarne predloge ali izvornega scenarija. Za razliko od svojih skrajno skrupuloznih filmskih mentorjev pa se je Frears pripravljen spoprijeti s\u00a0tako raznolikimi tematikami in \u017eanri kot neko\u010d veliki studijski profesionalci hollywoodske zlate dobe, re\u017eiserji kova Michael Curtiz in Henry Hathaway. Vendar lahko v\u00a0na videz \u0161e tako razli\u010dnih filmih, kot so Moja lepa pralnica<\/strong>, Nevarna razmerja<\/strong> in Umazane lepe stvari<\/strong>, razberemo re\u017eiserjeve izbrane, ponavljajo\u010de se tematike: sprejemanje moralnih odlo\u010ditev v\u00a0negotovih situacijah, skrivno manipuliranje z\u00a0\u017eivljenji drugih ter ironi\u010dne, nenamerne posledice na\u0161ih vsakdanjih dejanj.<\/p>\n

Kritike<\/strong>
\u00bbPhilomena<\/strong> je pravi u\u017eitek. \/\u2026\/ Film je na prvi pogled preprost, a zgodba postopoma razkrije plast bolj kompleksnih vpra\u0161anj vere, moralnih odlo\u010ditev, odgovornosti katoli\u0161ke cerkve ter preprostega spletanja vezi med dvema razli\u010dnima \u010dlovekoma. \/\u2026\/ Philomena<\/strong> je o\u010darljiv in nepozaben film, ki bo prepri\u010dal ob\u010dinstvo. Topel, so\u010duten in ne\u017eno polemi\u010den \/\u2026\/.\u00ab
– Mark Adams, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbDramsko trpkost zgodbe je re\u017eiser uspel prese\u010di s subtilnim koktejlom \u010dustev, dobrega razpolo\u017eenja in posebno skrbno odmerjene doze humorja. \/\u2026\/ Ostri dialogi, spopad generacij in dru\u017ebenih slojev ter kritika katoli\u0161ke vere se lepo zlijejo v temo, ki so jo \u2013 v bolj mra\u010dnem razpolo\u017eenju \u2013 med drugim raziskovale \u017ee Sestre Magdalenke <\/strong>(The Magdalene Sisters<\/strong>). \/\u2026\/ \u010ceprav je Philomena<\/strong> v prvi vrsti crowd pleaser<\/em>, pa je hkrati tako reko\u010d popolno delo \/\u2026\/.
– Domenico La Porta, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbVsaka ‘human interest story’ <\/em>na sre\u010do ni nujno tudi \u0161und. Vsak sre\u010den konec zato ni hkrati la\u017e. Philomena<\/strong>, ki so jo na Bene\u0161kem filmskem festivalu sprejeli z navdu\u0161enim aplavzom, je u\u017eitek od za\u010detka do konca \/\u2026\/.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPripravili smo se na \u010dustveno eksplozijo \/\u2026\/, a ko je pri\u0161el \u010das, se ta ni zgodila. Frears je namestil zati\u010d nazaj na granato; kdaj ste to v kinu nazadnje do\u017eiveli?\u00ab
– Anthony Lane, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbStephen Frears je spet v vrhunski formi. \/\u2026\/ Ganljiva, a nikoli banalna drama.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbBriljantnost nastopa Judi Dench ti\u010di v suverenosti, s katero spaja komedijo in skrajni patos, ne da bi pri tem kdajkoli zdrsnila v karikaturo.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbMed Judi Dench in Stevom Cooganom, resni\u010dnima mojstroma svoje obrti, na platnu vlada pristna kemija, njun suhi humor pa dviga razpolo\u017eenje v bolj mra\u010dnih trenutkih. Frears \u010dudovito uravnote\u017ei te nasprotujo\u010de si tone ter ustvari film, ki prika\u017ee kompleksnost \u010dlove\u0161kega zna\u010daja. \u010ceprav nam razkrije nekatera izmed najtemnej\u0161ih dejanj katoli\u0161ke cerkve, nas Philomena<\/strong> hkrati spomni na eno njenih najve\u010djih vrlin: odpu\u0161\u010danje.\u00ab
– Mich\u00e8le Maheux, Filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbStephen Frears \/\u2026\/ poka\u017ee svoj obi\u010dajni dar za izvabljanje sijajnih igralskih nastopov ter za lovljenje ravnote\u017eja med globokim patosom in prepri\u010dljivo duhovitostjo \/\u2026\/. Scenarista Steve Coogan in Jeff Pope z razkrivanjem vpliva verskega in politi\u010dnega konservativizma na materino in sinovo \u017eivljenje v dveh razli\u010dnih obdobjih (petdeseta in osemdeseta) ter s kontrastiranjem pretresljive drame, pa tudi inteligentnih in duhovitih opa\u017eanj, ustvarita odli\u010den dialog, ki se poigrava z napetostmi med Sixsmithovim cinizmom in Philomeninim neposrednim naturalizmom. Izjemna u\u010dinkovitost tega filma izvira tako iz igralskih nastopov kot iz re\u017eije in zgodbe. Judi Dench in Steve Coogan \/\u2026\/ spretno krmarita skozi tonske razlike med dramo in humorjem, resni\u010dne like pa prepojita z globino in dostojanstvom.\u00ab
– Clare Stewart, direktorica Londonskega filmskega festivala<\/p>\n

\u00bb\/…\/ tehtna, niansirana, potrpe\u017eljiva drama o moralnih vrednotah in naravi odpu\u0161\u010danja. \/…\/\u00a0Ne spomnim se nobene zgodbe, ki bi tako temno, more\u010do tematiko obravnavala s tolik\u0161no mero dobrohotnosti in topline, ne da bi si pri tem zatiskala o\u010di.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je zgodba, tako kot nenazadnje tudi Sestre Magdalenke<\/strong> Petra Mullana (2002), nedvoumno kriti\u010dno usmerjena proti instituciji irske cerkve, pa se Frears nikoli ne odlo\u010di za neposredno konfrontacijo in popoln napad. Nehumanost, barbarstvo in patologija v dejanjih irske cerkve, \u0161e izraziteje pa popoln manko so\u010dutja kot temelja vere, ki jo pridiga, so vedno prikazani le posredno, skozi osebno transformacijo, ki jo do\u017eivlja Philomena. In prav zato se zdi Frearsova obto\u017eba \u0161e veliko silovitej\u0161a in radikalnej\u0161a. Hkrati pa je prav to opazovanje in vrednotenje sveta ter dogodkov v njem prek \u010dlove\u0161kega pogleda, utemeljenega v nekak\u0161nem idealu humanizma, tudi ena redkih, morda celo edina konstanta v delu Stephena Frearsa.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/p>\n

\u00bbFraza ‘smejali se boste in jokali se boste’ se sli\u0161i oguljeno, toda v primeru Philomene je resni\u010dna. \u010ce se \u017ee ne boste jokali, pa se vam bodo vsaj orosile o\u010di. A poudarek je na smehu. \/..\/ Film, v katerem se prepletata komedija in tragedija, je zato bolj sladka kot grenka izku\u0161nja. Ob Philomeni (filmu in naslovni junakinji) preprosto ne moremo ostati ravnodu\u0161ni. Najnovej\u0161i film Stephena Frearsa je dokaz, da so lahko sentimentalne zgodbe, ki jih pi\u0161e \u017eivljenje, zanimive tako za preproste kot za bolj sofisticirane gledalce, samo povedati jih je treba na pravi na\u010din.\u00ab
– Klemen \u010cerne, PlanetSiol<\/em><\/p>\n

\u00bbTo se pravi, ni\u010desar ni odve\u010d, vse je v dobrem starem klasi\u010dnem slogu pravilno uravnote\u017eeno, vendar deluje sve\u017ee in prepri\u010dljivo. Drama hrepenenja in izgube je s spretno roko pome\u0161ana skoraj z detektivskim iskanjem Philomeninega sina. Martin in Philomena sta v\u010dasih kot izvirna parafraza slavnih detektivskih parov. Vse to dogajanje pa je prepleteno z humorjem, ki izvira iz samih situacij in ni nikoli okras zgodbe, ali kot se pogosto zgodi, pro\u0161njo ob\u010dinstvu naj ne zbe\u017ei iz dvorane zaradi resnosti teme. \u00a0\/…\/ \u00a0Dana\u0161njega gledalca, zaradi inflacije sodobne filmske produkcije preobjedenega vseh mogo\u010dih izdelkov, uspe zadr\u017eati, zbuditi iz kroni\u010dne letargije s preprosto in iskreno povedano zgodbo. Dose\u017eek, ki bi ga Cooganu in Frearsu zavidali avantgardisti in zanimivo je, da je prav Coogan v enem od intervjujev izjavil, da je danes po vseh avantgardizmu, modernizmu in postmodernizmu najbolj avantgardna stvar, ki jo lahko stori\u0161, da si iskren. In ob njegovi Philomeni<\/strong>, mu lahko samo prikimamo.\u00ab
– Matej Juh, Gremo v kino, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbDa bi Frears te\u017eko in \u017ealostno zgodbo razlahkotil, jo je duhovito podlo\u017eil \u0161e z vpra\u0161anjem o razmerju med trivialno in visoko umetnostjo. Namre\u010d: “navadne” zgodbe, ki jih pi\u0161e \u017eivljenje, kakr\u0161no je Philomenino, so na svetu zato, da se ob njih visoke ambicije, kakr\u0161ne so Sixsmithove, zavedo svojih meja, sporo\u010da Frears. Topel film, ki lahko greje tudi \u0161e januarja.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbSeveda je film tudi cini\u010den in kriti\u010den do cerkve. Ohranja ve\u010dplastnost: dramati\u010dnost, kan\u010dek romanti\u010dne komedije, vplete vse razse\u017enosti tragi\u010dne zgodbe, ohrani \u010dlove\u010dnost, senzibilno krmari med razlikami glavnih junakov, ju zdru\u017euje tako, da ohranja njuno bistvo, in to po\u010dne s toplino in predvsem humorjem. Spretno in ob\u010dutljivo. Mojstrsko. Philomenina zgodba je tragi\u010dna, toda film je lepa lekcija o odpu\u0161\u010danju.\u00ab
– Jedert Je\u017e, Objektiv, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Philomena pripoveduje resni\u010dno zgodbo skepti\u010dnega BBC-jevega novinarja in simpati\u010dne starej\u0161e gospe o iskanju njenega davno izgubljenega sina. Ta topla in duhovita razli\u010dica Sester Magdalenk, v kateri blestita Judi Dench in Steve Coogan, je z Bene\u0161kega filmskega festivala odnesla nagrado za najbolj\u0161i scenarij.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3545,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3544"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3545"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3544"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}