{"id":3536,"date":"2020-01-03T13:06:52","date_gmt":"2020-01-03T12:06:52","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kdo-se-boji-crnega-moza-karpopotnik\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:12","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:12","slug":"kdo-se-boji-crnega-moza-karpopotnik","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kdo-se-boji-crnega-moza-karpopotnik\/","title":{"rendered":"Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea? + Karpopotnik"},"content":{"rendered":"

V okviru Leta kina<\/strong> predstavljamo dva izjemna sodobna filma, ki sta kljub zelo razli\u010dnima temama in estetskima pristopoma oba globoko zakoreninjena v slovenski filmski zgodovini. Skupno jima je iskreno spo\u0161tovanje do na\u0161e filmske dedi\u0161\u010dine ter \u017eelja, da bi jo pribli\u017eala tudi ob\u010dinstvu. Matja\u017e Ivani\u0161in hodi po sledeh mladega Karpa Godine, Janez Lapajne pa nam prikli\u010de v spomin Dolino miru<\/strong>. Kot zanimivost: Dolino miru<\/strong> so od 3. do 16. novembra 1956 vrteli v ‘matinejskem’ programu kina Sloga.<\/p>\n

Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea?<\/strong>
Slovenija, 2012, DCP, \u010db, 1:2.35, 25 minut
re\u017eija<\/strong> in<\/strong> scenarij<\/strong> Janez Lapajne
fotografija <\/strong>Mitja Li\u010den
monta\u017ea <\/strong>Janez Lapajne in Rok Bi\u010dek
producentka <\/strong>Aiken Veronika Prosenc (Triglav film)
igrajo <\/strong>Tilen Lapajne, Wayne T. Carr, Klaus B. Wolf, Michael Kranz
festivali, nagrade <\/strong>Zlati lev \u2013 Barcelona 2013. Najbolj\u0161a fotografija v igranem filmu \u2013 Sal\u00f3n Internacional de La Luz, Bogota 2013. Najbolj\u0161a fotografija \u2013 La Guarimba 2013. <\/strong>Festival slovenskega filma, Portoro\u017e 2012. Diversity in Cannes 2013.<\/p>\n

1944. Nekje v okupirani Srednji Evropi. Ve\u010dkulturni trikotnik med pastir\u010dkom in dvema \u010dastnikoma z nasprotnih strani v \u010dutni in \u010dustveni alpski zgodbi o dveh melodijah in eni pi\u0161\u010dalki.<\/strong><\/p>\n

\u00bbO\u010detovo otro\u0161tvo sredi vojne vihre je bilo tako moj prvi motiv za re\u017eijo kratkega filma po petnajstih letih, a o slednjem sem za\u010del resneje razmi\u0161ljati, ko sem sredi prej\u0161njega desetletja v Slovenski kinoteki v filmu Sergeant Jim<\/strong>, ameri\u0161ki razli\u010dici Doline miru<\/strong>, videl krasen prizor, ki je bil v slovenskem izvirniku menda cenzuriran. V slovenskem prostoru bo obremenjenost s podobami iz Doline miru<\/strong> verjetno nerodna prtljaga za do\u017eivljanje mojega filma, morda pa bo vendarle nekak\u0161na dodana vrednost. Za tujce je to ozadje povsem irelevantno. To zelo dobro vem po avdicijah v New Yorku, kjer so vsi \u010drnski igralci, ki so se uvrstili v o\u017eji izbor za vlogo ameri\u0161kega letalca, to zgodbo sprejeli kot zavzemanje za \u010drnsko vpra\u0161anje, kot nekak\u0161en I have a dream <\/em>film, kar je zame kompliment. Kot referen\u010dno izhodi\u0161\u010de za ta kratki film pa je bil od Franceta \u0160tiglica zame pomembnej\u0161i Michael Haneke in njegov Beli trak<\/strong>. Tudi zato sem film dokon\u010dal v dunajskem laboratoriju z dolgoletnimi sodelavci omenjenega mojstra. Z njimi sem bil v stiku \u017ee precej pred snemanjem filma. Prav z izku\u0161njami z Belim trakom<\/strong> so na Dunaju tokrat tehni\u010dno \u0161e nadgradili postopek digitalne obdelave in izdelave \u010drno-bele podobe. Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea?<\/strong> je moj poklon zgodovini slovenskega filma in umetnosti nasploh, pa tudi spodbuda v stanju nenehne mentalno pre\u017eivetvene okupacije, ki je je na\u0161a filmska umetnost dele\u017ena \u017ee vse od svojih za\u010detkov. Predvsem pa je ta film moj naslednji korak k emocijam, ki so v filmih zame bistvenega pomena. Je tudi lakmusov papir za kompetentnost vehementnih ume\u0161\u010devalcev. Povr\u0161ni gledalci bodo film morda uvrstili med mladinske. Otrok, ki odra\u0161\u010da sredi vojne, in naslov naj vas zato ne zavedeta.\u00ab
– Janez Lapajne, avtor<\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser \u0160elestenja<\/strong>, Kratkih stikov<\/strong> in Osebne prtljage<\/strong> je tokrat posnel 25-minutno \u010drno-belo bravuro, ki deluje kot poklon slovenskemu filmu, predvsem pa filmu kot umetnosti, ki meri v sredo gledal\u010devih \u010dustev. Gre za film o epizodi nekega samotnega otro\u0161tva sredi Alp v okupirani Evropi druge svetovne vojne, kjer se osamljeni pastir\u010dek znajde med nasprotujo\u010dima si stranema, \u010dastnikoma nem\u0161ke in zavezni\u0161ke vojske. Kdo je v tej vrhunski miniaturi \u010drni mo\u017e in kdo se ga boji, Lapajne sofisticirano izpelje prek ene pi\u0161\u010dali in dveh melodij \u2013 to pa \u0161e ne pomeni, da je \u010drni volk razkrinkan in strah pregnan. \u0160e ena mo\u017ena metafora sodobne slovenske kinematografije za \u017eurnalisti\u010dno rabo? Morda. Morda pa tudi kaj ve\u010d od tega.\u00ab<\/em>
– \u017denja Leiler, Pogledi
<\/em><\/p>\n

Karpopotnik<\/strong>
Slovenija, 2013, DCP, barvni, 16:9, 49 minut
re\u017eija<\/strong> in<\/strong> scenarij<\/strong> Matja\u017e Ivani\u0161in
avtor besedila<\/strong> Neboj\u0161a Pop – Tasi\u0107
fotografija<\/strong> Marko Brdar
monta\u017ea<\/strong> Uja Irgoli\u010d
producent <\/strong>\u0110or\u0111e Legen (Studio Legen)
festivali, nagrade <\/strong>Vesna za najbolj\u0161i scenarij \u2013 Festival slovenskega filma, Portoro\u017e 2013. Priznanje Franceta Brenka 2012.
<\/strong><\/p>\n

Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po Vojvodini in posnel nenavaden ‘film ceste’ z naslovom <\/strong>Imam jednu ku\u0107u, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. \u0160tirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. <\/strong><\/p>\n

\u00bbOb pregledovanju gradiva sem naletel na dve klju\u010dni stvari za nastanek filma Karpopotnik<\/strong>. To sta bili film Imam jednu ku\u0107u<\/strong>, ki ga je Godina posnel leta 1971 in je danes ohranjen samo fragmentarno, ter besede filmskega kritika Ranka Muniti\u0107a, ki je o filmskem opusu Karpa Godine zapisal: ‘Vse to je en in isti film, z vsemi mo\u017enimi razlikami med posameznimi poglavji, film \u010dloveka, ki zna najti \u010dude\u017eno v vsakdanjem in ki zna preko kamere ta \u010dude\u017e prenesti na platno, s \u010dimer nas vedno znova fascinira in \u2013 morda malce zlobno \u2013 opozarja, da nam je to \u010dude\u017eno zmeraj na dosegu roke, ker se nahaja povsod okoli nas, v isti resni\u010dnosti, v kateri \u017eivi on, avtor, in \u017eivimo tudi mi \u2013 njegovi gledalci.’ \/\u2026\/ Za\u010delo se je kot ideja za filmski portret Karpa Godine. Ko sem mu idejo predstavil, mi je postavil eno samo pravilo: v filmu se ne sme pojaviti \u2013 ne v sliki ne v zvoku. Kon\u010dalo se je s filmom o mladem filmarju K. G. in mojim osebnim filmskim posvetilom temu navdihujo\u010demu avtorju. Vmes so bili kilometri, vasi, trkanja po vratih, obrazi in razni jeziki. Ko je bil film \u017ee kon\u010dan, sem po naklju\u010dju bral Danila Ki\u0161a, ki eno svojih zgodb za\u010dne takole: ‘Edina nesre\u010da (nekateri pravijo sre\u010da) zgodbe, ki sledi, zgodbe, ki se rojeva v dvomu in negotovosti, je, da je resni\u010dna: zapisala jo je roka \u010dastivrednih ljudi in zanesljivih pri\u010d. A da bi bila resni\u010dna tako, kot sanja njen avtor, bi morala biti povedana v romun\u0161\u010dini, mad\u017ear\u0161\u010dini, ukrajin\u0161\u010dini ali jidi\u0161u; ali \u0161e raj\u0161i, v me\u0161anici vseh teh jezikov.’ Za nekaj podobnega gre tudi v Karpopotniku<\/strong>.\u00ab
– Matja\u017e Ivani\u0161in, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eno najbolj izvirnih in duhovitih filmskih posvetil \/\u2026\/, kar jih je bilo kdaj posnetih.\u00ab<\/em>
– Peter Kol\u0161ek, Vikend magazin<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ dokumentarni film, ki je Dokumentarni in Film in \u0161e veliko veliko ve\u010d. Je pogled v zgodovino posameznika in zgodovino \u010dasa, pa pogled v svet in pogled v \u010dloveka. Kaj tako celovito lepega lahko gledamo samo na filmu in vidimo samo v drobcenih trenutkih \u017eivljenja.\u00ab<\/em>
– Varja Mo\u010dnik, Vikend magazin
<\/strong><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser Matja\u017e Ivani\u0161in v svojem filmu podo\u017eivlja ustvarjalno potovanje svojega kolega na skrajne filmske robove: v epsko \u0161irino, v bistroumen humor in nazadnje v \u010disto poezijo, ki domuje onkraj ali v samem bistvu filmske slike.\u00ab<\/em>
– Metod Pevec, ‘Dogodki leta’, Pogledi
<\/strong><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ predvsem pa je Karpopotnik<\/strong> meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Ivani\u0161inovo delo je dokaz, da poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme, ne more potekati na na\u010din ponavljanja klasi\u010dnih vzorcev \/\u2026\/\u00ab<\/em>
– Katja \u010ci\u010digoj, Ekran<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V okviru Leta kina predstavljamo dva izjemna sodobna filma, ki sta kljub zelo razli\u010dnima temama in estetskima pristopoma oba globoko zakoreninjena v slovenski filmski zgodovini.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3537,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3536"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3537"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3536"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}