{"id":3522,"date":"2020-01-03T13:06:51","date_gmt":"2020-01-03T12:06:51","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/llewyn-davis\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:12","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:12","slug":"llewyn-davis","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/llewyn-davis\/","title":{"rendered":"Llewyn Davis"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Llewyn Davis sku\u0161a pre\u017eiveti kot folk glasbenik v Greenwich Villageu leta 1961. S kitaro v roki in ma\u010dko na rami se potika po newyor\u0161kih ulicah in spopada z vedno novimi, na videz nepremostljivimi te\u017eavami, od katerih si je marsikatero nakopal kar sam. Brez strehe nad glavo, brez denarja in brez pla\u0161\u010da, ki bi ga varoval pred neusmiljeno newyor\u0161ko zimo, je prepu\u0161\u010den na milost in nemilost svojim prijateljem in znancem. Pot ga vodi proti praznemu \u010dika\u0161kemu klubu, kjer ga \u010daka avdicija pri glasbenem mogulu.<\/p>\n

Brata Coen poustvarita legendarno newyor\u0161ko folk glasbeno sceno zgodnjih \u0161estdesetih. Film, ume\u0161\u010den v Greenwich Village tik pred prihodom Boba Dylana, je portret mladega umetnika, ki se znajde na pravem mestu v napa\u010dnem trenutku. <\/strong>Velika nagrada \u017eirije na zadnjem festivalu v Cannesu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film opisuje trenutek, preden sta v New York prispela Bob Dylan in Phil Ochs; \u010das, ko si \u0161e nih\u010de ni mogel predstavljati, da bo Greenwich Village kmalu postal sredi\u0161\u010de velikega preporoda folk glasbe. To prehodno obdobje \u2013 preden so se za\u010dela \u0161estdeseta, kakr\u0161na poznamo danes \u2013 je v svoje spomine ujel Dave Van Ronk, ena klju\u010dnih figur omenjene glasbene scene. Njegova knjiga The Mayor of MacDougal Street <\/em>je bratoma Coen slu\u017eila kot delni navdih pri ustvarjanju filma.<\/p>\n

Izvr\u0161ni glasbeni producent je oskarjev in grammyjev nagrajenec T Bone Burnett, znan kot kitarist Boba Dylana na turneji Rolling Thunder ter producent albumov Roya Orbisona, Elvisa Costella, Eltona Johna in Tonyja Bennetta. Z bratoma Coen je sodeloval \u017ee pri soundtracku<\/em> za film Kdo je tu nor?<\/strong> (O Brother, Where Art Thou?<\/strong>), veliki prodajni uspe\u0161nici iz leta 2000. T Bone je k Llewynu Davisu<\/strong> povabil tudi Marcusa Mumforda, \u010dlana britanske folk-rock zasedbe Mumford & Sons.<\/p>\n

V filmu lahko med drugim sli\u0161imo \u0161e neizdano verzijo pesmi Farewell<\/em>, ki jo je Bob Dylan posnel leta 1964 za svoj legendarni album The Times They Are a-Changin’<\/em>.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVedno naju je zanimala glasba tega obdobja, tako imenovani folk preporod poznih petdesetih; glasba, ki je v Greenwich Villageu cvetela pred prihodom Boba Dylana. Obdobje je trajalo samo do zelo zgodnjih \u0161estdesetih in ve\u010dina ljudi ga ne pozna. \/\u2026\/ Ta \u010das, ko so bili pevci obenem avtorji svojih skladb, je bil prelomen za tradicionalno folk glasbo. Poleg tega je takrat vladala nekak\u0161na obsedenost z ‘avtenti\u010dnostjo’, ki se nama je zdela zanimiva, hkrati pa je imela svojo ironi\u010dno plat. \/\u2026\/ Mislim, da sta najina iskrena naklonjenost in spo\u0161tovanje do folk glasbe v filmu o\u010ditna. Nikoli nisva nameravala posneti parodije. Kar pa ne pomeni, da folk glasba nima svojih sme\u0161nih strani. \/\u2026\/ Film pravzaprav nima zgodbe. Na dolo\u010deni to\u010dki naju je to za\u010delo skrbeti, zato sva si izmislila ma\u010dko.\u00ab
– Joel Coen, sore\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

\u00bbNekega dne je Joel rekel: ‘Kaj pravi\u0161, \u010de bi se zgodba za\u010dela takole: pevca folk glasbe pretepejo na ulici za klubom Gerde’s Folk City.’ <\/em>Razmi\u0161ljala sva o prizoru in se vpra\u0161ala: ‘Zakaj bi nekdo pretepel folk pevca?’. In tako sva za\u010dela pisati scenarij, ki bi razlo\u017eil ta dogodek. \/\u2026\/ Film sva si zamislila kot odisejo, v kateri glavni lik ne gre nikamor.\u00ab
– Ethan Coen, sore\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

\u00bbVse smo hoteli posneti v \u017eivo, hoteli smo narediti posnetke oseb, ki dejansko pojejo \u2013 nekak\u0161en dokumentarec o dogodku. \/\u2026\/ Vse, kar v filmu sli\u0161ite, je Oscar, ki poje in igra natan\u010dno v tistem trenutku. V tem poslu sem \u017ee petdeset let in mislim, da se v zgodovini filma \u0161e ni zgodilo, da bi se kdo nau\u010dil celoten repertoar in ga nato v \u017eivo odigral pred kamero \/\u2026\/ in to brez kakr\u0161nekoli pomo\u010di tehnologije \u2013 povsem analogno. \/\u2026\/ Film govori o pomenu glasbe in umetnosti na splo\u0161no. Zadnjih dvajset let je umetnost pod udarom tehnolo\u0161ke skupnosti. Ta jo je razvrednotila in prevzela vlogo umetnika v dru\u017ebi. Namesto da bi vodili mno\u017eico, naj bi ji umetniki \/\u2026\/ sledili. Noben umetnik, vreden svojega denarja, pa ne bo sledil mno\u017eici …\u00ab
– T Bone Burnett, izvr\u0161ni glasbeni producent<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
Brata Joel in Ethan Coen (1954 in 1957, Minneapolis) \u017ee od svojega prvenca, nizkoprora\u010dunskega poklona filmu noir Krvavo preprosto<\/strong> (Blood Simple<\/strong>, 1984), veljata za dva izmed najpomembnej\u0161ih in najbolj izvirnih ustvarjalcev ameri\u0161kega neodvisnega filma. Za svoje filme skupaj pi\u0161eta scenarije, jih producirata, od leta 2004 pa tudi skupaj re\u017eirata. Njuna dela vklju\u010dujejo: komedijo v slogu Prestona Sturgesa Arizona junior<\/strong> (Raising Arizona<\/strong>, 1987); gangstersko dramo iz tridesetih Millerjevo kri\u017ei\u0161\u010de<\/strong> (Miller\u2019s Crossing<\/strong>, 1990); nadrealisti\u010dno satiro na Hollywood Barton Fink<\/strong> (1991, zlata palma za najbolj\u0161i film, nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo in najbolj\u0161ega igralca v Cannesu); caprovsko zgodbo o uspehu Hulahop <\/strong>(The Hudsucker Proxy<\/strong>, 1994); \u010drnohumorno kriminalko Fargo<\/strong> (1996, oskar za najbolj\u0161i izvirni scenarij in najbolj\u0161o igralko ter nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu); komedijo Veliki Lebowski<\/strong> (The Big Lebowski<\/strong>, 1998); sodobno bluegrass razli\u010dico Homerjeve Odiseje Kdo je tu nor?<\/strong> (O Brother, Where Art Thou?<\/strong>, 2000, nominacija za oskarja za najbolj\u0161i prirejeni scenarij, zlati globus za najbolj\u0161ega igralca); \u010drno-beli neo-noir Mo\u017e<\/strong>, ki ga ni bilo <\/strong>(The Man Who Wasn\u2019t There<\/strong>, 2001, najbolj\u0161a re\u017eija v Cannesu); priredbo romana Cormaca McCarthyja Ni prostora za starce <\/strong>(No Country for Old Men<\/strong>, 2007, \u0161tirje oskarji, tudi za najbolj\u0161i film), po krivici prezrto trpko komedijo Zresni se <\/strong>(A Serious Man<\/strong>, 2009, dve nominaciji za oskarja) ter reinterpretacijo klasi\u010dnega vesterna in njun najve\u010dji komercialni uspeh True Grit<\/strong> (2010, deset nominacij za oskarja).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ izvrstno narejena zna\u010dajska \u0161tudija, oplemenitena tako s komi\u010dnimi kot tema\u010dnimi nadrealisti\u010dnimi vlo\u017eki; neprizanesljiva \u0161tudija mladega \u010dloveka, ki za razliko od nekaterih sodobnikov ne more prese\u010di svojih \u0161tevilnih zna\u010dajskih pomanjkljivosti in prevzeti nove identitete. \/\u2026\/ In \u010deprav film pre\u017eema glasba, bodo morali gledalci, ki si obetajo film \u00e0 clef <\/em>z nekoliko fikcionaliziranami razli\u010dicami rojevajo\u010dih se glasbenih zvezd, prilagoditi svoja pri\u010dakovanja. \/\u2026\/ \u010cudna odisejada, ki med \u0161viganjem in vijuganjem po opusto\u0161enih ulicah in uli\u010dicah \u010dlove\u0161kega stanja gledalca ves \u010das dr\u017ei v stanju zbeganosti.\u00ab
– Tod McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu bratov Coen zvoki zgodnjega preporoda folk glasbe \u0161estdesetih napolnjujejo zrak kot nenavaden, opojen parfum. Llewyn Davis<\/strong> je drzno izvirno in zelo \u010dustveno popotovanje skozi no\u010dne klube Greenwich Villagea, turobno newyor\u0161ko zimo in mu\u010dne poskuse nekega \u010dloveka, da bi uskladil svoje \u017eivljenje in umetnost. \/\u2026\/ Kakor sta storila \u017ee pri Bartonu Finku<\/strong>, ume\u0161\u010denem v Hollywood \u0161tiridesetih, sta brata Coen tudi tu izhajala iz resni\u010dnega \u010dasa in prostora ter ga vzela za svojega. Navdih sta \u010drpala pri resni\u010dnih osebah in dogodkih, pri tem pa ostala zvesta le svoji bujni domi\u0161ljiji. Rezultat je delo, ki se spretno ogne vsem te\u017eavam, zna\u010dilnim za ve\u010dino filmov, postavljenih v dolo\u010deno obdobje (\u0161e posebej pa za ve\u010dino biografskih filmov), in namesto tega ponudi igrivo, evokativno subjektivno resni\u010dnost. Morda bo gledalce pri filmu \u00a0najbolj presenetila obilica tistega, \u010desar je po mnenju nekaterih bratoma v\u010dasih primanjkovalo: globoke in sr\u010dne iskrenosti.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010dplasten film, ki spretno menja ton, kon\u010da pa se kot tema\u010dna, magi\u010dna in komi\u010dna pravljica o misteriju sre\u010de, dobrega in slabega.\u00ab
– Kent Jones, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ film razkrije ves svoj \u010dar (ta ima veliko opraviti z o\u010darljivim Oscarjem Isaacom v naslovni vlogi, pa tudi s tema\u010dnimi toni, ki se skrivajo za suhim humorjem) v razpolo\u017eenjskem osrednjem prizoru, v katerem smo pri\u010da mefistovskemu sre\u010danju z Johnom Goodmanom neke meglene no\u010di na avtocesti proti Chicagu.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbBrata Coen sta s pomo\u010djo brezhibnega nastopa glavnega igralca spet poskrbela za navdu\u0161ujo\u010de ve\u010dplastno zna\u010dajsko \u0161tudijo, ki ima veliko povedati o umetnosti, kompromisu in vseh tistih ambicioznih in upa polnih posameznikih, ki nikoli ne do\u010dakajo svojega trenutka.\u00ab
– <\/strong>Tim Grierson, Screen Daily<\/em> <\/strong><\/p>\n

<\/em>\u00bb<\/strong>Llewyn Davis<\/strong> se zdi kot \u010dista esenca [bratov Coen].\u00ab
– Nick Hasted, The Arts Desk<\/em>
<\/strong><\/p>\n

\u00bbBrata Coen prina\u0161ata melanholi\u010dno, v\u010dasih kruto in pogosto zelo sme\u0161no alternativno razli\u010dico glasbene zgodovine. Gre za izmi\u0161ljeno zgodbo o pora\u017eencu v slogu ‘kaj-\u010de’, ki nam morda lahko pove ve\u010d o resnici, kot bi nam kdajkoli lahko povedala dejstva.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbBriljantno napisan, \u010dudovito odigran, s sijajno scenografijo in fotografijo. Prisr\u010den, \u017ealosten in zabaven film o izgubljenem svetu folk glasbe, film, ki nas brez truda posrka v obdobje.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb<\/strong>Llewyn Davis v podobi \/\u2026\/ Oscarja Isaaca je morda najbolj \u017eiv in kompleksen lik, ki je nastal v domi\u0161ljiji bratov Coen po Marge Gunderson.\u00ab
– Chris Cabin, Slant Magazine
<\/em><\/p>\n

\u00bbBrata Coen ustvarjata \u010disto svojo glasbo \u2013 zelo zabavno, globoko ob\u010duteno in navdu\u0161ujo\u010de \u010duda\u0161ko.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone
<\/em><\/p>\n

\u00bbOd trenutka, ko Llewyn Davis zapoje folk balado Hang Me, Oh Hang Me <\/em>v z \u017earometi razsvetljenem oblaku dima v newyor\u0161kem Gaslight Caf\u00e9 leta 1961, ve\u0161, da se bo\u0161 v film zaljubil. Brata Coen vzameta upa polnega mladeni\u010da ter ga z zna\u010dilno me\u0161anico melanholi\u010dne ironije in suhega humorja podvr\u017eeta kapricam spretno zami\u0161ljene usode.\u00ab
– Kate Muir, The Times
<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ najbolj ganljiv film, kar sta jih brata Coen kdaj naredila.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment
<\/em><\/p>\n

\u00bbLlewyn Davis<\/strong> ni manj pomemben film bratov Coen, kakr\u0161en se zdi na prvi pogled. \/\u2026\/ Llewyn Davis<\/strong>, <\/strong>oda umetnosti zaradi umetnosti same, je najbolj nedol\u017een film v karieri bratov Coen, kar je v njunem primeru naravnost radikalen dose\u017eek. \/\u2026\/ Da, nedvomno gre za film bratov Coen \u2013 a tale je \u010disto druga zgodba.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbLlewyn Davis<\/strong> ni samo film bratov Coen, temve\u010d bolj kot katerikoli drug njun film tudi pribli\u017eek pristnemu etnomuzikolo\u0161kemu dokumentu. \/…\/ Coena sta \/…\/ svoji filmografiji dodala \u0161e en velik film.\u00ab
<\/em>– Matic Majcen, Ekran<\/em><\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbLlewyn Davis<\/strong> je razmislek o naravi poraza in izgube, ti\u0161ji, intimnej\u0161i in manj … gobezdav od ve\u010dine filmov bratov Coen; v tem pogledu je bolj dedi\u010d filma A Serious Man<\/strong> kot pa Velikega Lebowskega<\/strong>. V rokah kakega drugega re\u017eiserja bi prav lahko bil razvle\u010dena, brezciljna \u0161trena brez pravega zapleta, a Coena najdeta na\u010din, kako z minimalnimi prijemi \u010dloveku zlesti pod ko\u017eo. Llewyn Davis<\/strong> se uvr\u0161\u010da v sam vrh njunega opusa.\u00ab
– <\/strong>Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbMorda nima sre\u010de, morda solo kariera ni zanj, morda bi moral igrati v bendu, morda je v napa\u010dnem mestu (vmes odide celo v Chicago), morda ho\u010de preve\u010d prehitro, morda ga ustavlja prehuda ravnodu\u0161nost sveta, morda preve\u010d poje prihodnosti, morda preve\u010d poje mrtvim, morda je preutrujen od misli na prihodnost, morda ga iskrenost dela nespremljivega in nepriljudnega, morda je preve\u010d odvisen od tega ‘metafizi\u010dnega’ ni\u010da, morda je Bob Dylan njegova bolj\u0161a verzija, morda pa je res le idiotski brat genija, ki je izginil, toda brata Coen se\u00a0 njegovemu mitomanskemu neuspehu posvetita s tako antinostalgi\u010dno ljubeznijo, kot sta se v filmu Ni prostora za starce<\/strong> posvetila neuspehu Llewelyna Mossa. S tako antinostalgi\u010dno ljubeznijo so se znali ameri\u0161ki filmarji posve\u010dati neuspehu v sedemdesetih, v \u010dasu holivudske renesanse, Novega Hollywooda, recimo Robert Altman v Nashvillu<\/strong> ali pa v Privatnem detektivu<\/strong>, v katerem je Philip Marlowe (Elliott Gould), oni veliki luzer sedemdesetih, stalno iskal svojo ma\u010dko. Kot Llewyn Davis.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbBrata Coen sta torej brez odstopanja od svoje definirane avtorske poetike in motivov ustvarila \u0161e eno novo, drobno mojstrovino, v kateri se z roko v roki prepletajo teorija kaosa, absurd, eksistencializem, portret prelomnega obdobja v zgodovini glasbe, karakterna \u0161tudija osebnosti, razmi\u0161ljanje o smislu umetni\u0161kega ustvarjanja in humanisti\u010dna perspektiva. Skratka Llewyna Davisa<\/strong> lahko tako brez vsakega sprenevedanja uvrstimo ob bok njunim najve\u010djim filmom in med najbolj\u0161e filmske dose\u017eke leto\u0161njega leta.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, Gremo v kino, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce vas je kdaj zanimalo, kako je biti v ko\u017ei umetnika, ki se s te\u017eavo prebija iz dneva v dan, vam brata Coen ponujata ekskluziven vpogled v to nezavidljivo izku\u0161njo. \/..\/ Brata Coen sta v svoji maniri karikiranja outsiderjev in neprilagojencev ustvarila posebej neprijetno, a stra\u0161ljivo realisti\u010dno in sodobno okolje ter vanj pahnila svojega skrajno antipati\u010dnega junaka. Zato uvodni akord Llewyna Davisa, ki za\u010drta atmosfero in dinamiko filma, zveni do konca filma in naprej.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Brata Coen poustvarita legendarno newyor\u0161ko folk glasbeno sceno zgodnjih \u0161estdesetih. Film, ume\u0161\u010den v Greenwich Village tik pred prihodom Boba Dylana, je portret mladega umetnika, ki se znajde na pravem mestu v napa\u010dnem trenutku. Velika nagrada \u017eirije na zadnjem festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3523,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3522"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3523"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3522"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}