zgodba
<\/b>September 1977. Maria Callas ima 53 let in \u017ee ve\u010d kot \u0161tiri leta ni nastopila pred ob\u010dinstvom. Svoje zadnje dni pre\u017eivlja v razko\u0161nem pari\u0161kem stanovanju, kjer ji dru\u017ebo delata le zvesta gospodinja Bruna in butler Ferruccio. Tavajo\u010da med preteklostjo in sedanjostjo upa, da bo znova na\u0161la svoj glas in se vrnila na oder \u2026<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Pablo Larra\u00edn (rojen leta 1976 v Santiagu, \u010cile) se je rodil tri leta po tistem, ko je oblast v dr\u017eavi prevzel Augusto Pinochet, ter odra\u0161\u010dal kot privilegiran otrok enega najbolj znanih \u010dilskih desni\u010darskih politikov. Po prvencu\u00a0Fuga<\/b>\u00a0(2005) je leta 2008 posnel prvi del nena\u010drtovane trilogije o \u017eivljenju pod Pinochetovo diktaturo, tema\u010dno komedijo\u00a0Tony Manero<\/b>. Film, premierno prikazan v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, se dogaja v Santiagu leta 1978 in pripoveduje o serijskem morilcu, ki ho\u010de postati \u010dilski John Travolta. Leta 2010 je v tekmovalnem programu Bene\u0161kega filmskega festivala premiero do\u017eivel re\u017eiserjev tretji celove\u010derec\u00a0Post Mortem<\/b>, v katerem spremljamo uslu\u017ebenca mestne mrtva\u0161nice v \u010dasu okrutnega dr\u017eavnega prevrata leta 1973. Sledil je\u00a0Ne!<\/b>\u00a0(No, 2012), sklepni del trilogije, postavljen v zadnje dni Pinochetove diktature. Film je Larra\u00ednu prinesel glavno nagrado v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu in nominacijo za oskarja. Re\u017eiserjev peti celove\u010derec\u00a0Klub<\/b>\u00a0(El Club, 2015), provokativna obsodba zlo\u010dinske dvoli\u010dnosti katoli\u0161ke cerkve, je bil na Berlinalu nagrajen z veliko nagrado \u017eirije, nominiran pa je bil tudi za zlati globus v kategoriji najbolj\u0161ih tujejezi\u010dnih filmov. Leta 2016 je Larra\u00edn v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu predstavil Nerudo<\/b>\u00a0(2016), svojevrstno biografijo velikega \u010dilskega poeta in politika Pabla Nerude. Istega leta so na festivalu v Benetkah prikazali njegovo Jackie<\/b> (2016), v kateri je atentat na Johna F. Kennedyja prikazal skozi o\u010di ikoni\u010dne prve dame. Film je poleg nagrade za najbolj\u0161i scenarij v Benetkah prejel \u0161e tri nominacije za oskarja, tudi za najbolj\u0161o igralko (Natalie Portman). Leta 2021 se je Larra\u00edn lotil \u0161e enega portreta slavne \u017eenske 20. stoletja: v filmu Spencer <\/b>je upodobil eksistencialno krizo, ki jo je za bo\u017ei\u010d leta 1991 do\u017eivljala princesa Diana; naslovna vloga je Kristen Stewart prinesla nominacijo za oskarja. Re\u017eiserjeva mra\u010dna satira El Conde<\/b>, v kateri August Pinochet postane dvesto petdeset let stari vampir, je leta 2023 prejela nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Benetkah. <\/b>V Kinodvoru smo si lahko poleg ve\u010dine zgoraj omenjenih filmov ogledali tudi Emo <\/b>(2019), zgodbo o plesalki reggaetona, postavljeno v sodobni \u010cile.\u00a0<\/p>\n
\u00a0iz prve roke
<\/b>\u00bbO Marii Callas je bilo napisanih kar nekaj biografij, vse pa se strinjajo glede ene stvari: da je bila resni\u010dno sre\u010dna le na odru. Opera jo je osre\u010devala in izpolnjevala. Toda na neki to\u010dki je spoznala, da njen glas ni ve\u010d dovolj mo\u010dan za nastopanje na najvi\u0161ji ravni \u2013 edini, ki jo je lahko sprejela. Film prikazuje tragedijo osebe, ki je izgubila nekaj, zaradi \u010desar ni le zaslovela, temve\u010d tudi postala tak\u0161na, kakr\u0161na je bila v vseh \u010dlove\u0161kih razse\u017enostih. \/\u2026\/ Maria Callas je vse \u017eivljenje pela za ob\u010dinstvo, za druge. Tudi njeno zasebno \u017eivljenje so mo\u010dno zaznamovala razmerja: ves \u010das se je trudila, da bi nekomu ugajala \u2013 partnerju, dru\u017einskemu \u010dlanu ali prijatelju. V na\u0161em filmu, ob koncu \u017eivljenja, pa se Maria odlo\u010di, da bo naredila nekaj zase. Poskusila bo peti zase. Gre torej za zgodbo o \u017eenski, ki \u017eeli najti svoj glas, svojo identiteto. Film je poklon njenemu \u017eivljenju. \/\u2026\/ Maria Callas je pogosto nastopala v tragedijah, zato je glavna junakinja, ki jo je igrala, v zadnjem prizoru pogosto umrla na odru. \u010ceprav so zgodbe teh oper zelo druga\u010dne od njenega \u017eivljenja, sem med Mario Callas in njenimi vlogami vedno videl nekak\u0161no povezavo. S Stevenom Knightom sva se \u017ee od samega za\u010detka strinjala, da gre za film o \u017eenski, katere \u017eivljenje postane vsota tragedij, ki jih je odigrala na odru. V Marii<\/b> je nekak\u0161en skriti zemljevid, ki uporabljeno glasbo \/…\/ pove\u017ee s trenutkom v zgodbi. Glasba tam ni samo zato, ker se dobro sli\u0161i, pa\u010d pa zaradi dramatur\u0161kega u\u010dinka. Opera je oblika transcendence; z njo lahko izrazimo \u010dustva, ki jih ne moremo opisati z besedami.\u00ab
\u2013 Pablo Larra\u00edn<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMaria<\/b> je resda vizualno \u010dudovit film, s prekrasno fotografijo vedno izvrstnega Edwarda Lachmana in elegantnimi kostumi Massima Cantinija Parrinija, toda njeni u\u017eitki niso zgolj povr\u0161inski. Nastop Angeline Jolie zaznamuje eteri\u010dnost, ki se ujema z legendarno osebnostjo Marie Callas, in kljub globokemu ob\u010dutku melanholije, ki kot nekak\u0161en duh preveva film, je pred nami vendarle ljubezenska zgodba \u2013 tak\u0161na, v kateri junakinja \u017eivi ve\u010dno.\u00ab
\u2013 Hannah Strong, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je film o Marii Callas, toda hkrati govori o Angelini Jolie \u2013 tako kot so\u00a0Odrske lu\u010di<\/b> govorile o Chaplinu, Zadnji tango v Parizu<\/b> pa o Brandu. \u010cilski re\u017eiser vzame 49-letno igralko, neko\u010d najbolj donosno zvezdnico na svetu, in jo postavi na ogled kot sliko, v katero ob\u010dudujo\u010de strmimo, ali pa kot neprecenljiv kip, okoli katerega kro\u017eimo. \/…\/ \u010ce se vsaka opera spogleduje s tragedijo, lahko re\u010demo, da se ji tiste najbolj\u0161e povsem prepustijo, vzdr\u017eujo\u010d noto melanholi\u010dnega patosa, da bi nas po\u010dasi povlekle v dramo. Tako je tudi pri veli\u010dastni, deklamatori\u010dni Marii<\/b>, dragoceni in neobvladljivi kot tisti nadle\u017eni koncertni klavir [ki ga mora v filmu ves \u010das prestavljati Mariin butler]. Nekje sredi filma sem bil \u017ee povsem pripravljen, da ga odpravim kot \u0161e eno pozersko distrakcijo, ki jo \u010daka usoda camp<\/i> kuriozitete. Toda potem me je razoro\u017eil, me pridobil na svojo stran, in ob zaklju\u010dnih napisih, bog mi pomagaj, sem upal na bis.\u00ab
\u2013 Xan Brooks, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbAngelina Jolie se s svojimi izklesanimi, skoraj arhitekturnimi potezami in navidezno obvladanostjo izka\u017ee kot idealna za Larra\u00ednovo vizijo Marie Callas. V filmu, ki je na povr\u0161ju dostojanstven, pod gladino pa razburkan, je \u010dudovita, razko\u0161na razvalina, ki i\u0161\u010de mir, a jo nezadr\u017eno privla\u010di svet veli\u010dastne iluzije. \u2018Moje \u017eivljenje je opera<\/i>,\u2019 pravi. \u2018V operi ni razuma<\/i>.\u2019 Tudi Maria<\/b> se odpove razumu \u2013 in je prav zato \u0161e toliko bolj\u0161a.\u00ab
\u2013 Steve Pond, The Wrap<\/i><\/p>\n
\u00bbAngelina Jolie interpretira Mario Callas s tako strastjo, da je rezultat ve\u010d kot zgolj portret: to je pogovor med dvema brez\u010dasnima umetnicama.\u00ab
\u2013 Rebecca De Pas, Mednarodni filmski festival v Rotterdamu<\/i><\/p>\n
\u00bbBoste do konca filma spoznali Mario Callas? Ali pa bo ostala popolna skrivnost? Lahko vam zagotovim, da to \u0161e zdale\u010d ni bistvo Larra\u00ednove filmske ode. Namesto tega boste nagrajeni s pre\u010dudovitima in srce parajo\u010dima dvema urama, ki ju boste imeli \u010dast pre\u017eiveti z \u2018La Callas\u2019 ter re\u017eiserjem, \u010digar edina \u017eelja je deliti svojo neizmerno ljubezen do nje.\u00ab
\u2013 Tomris Laffly, RogerEbert.com<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cilski re\u017eiser Pablo Larra\u00edn se po filmih o Jacqueline Kennedy (Jackie) in princesi Diani (Spencer) vra\u010da s tretjim delom neuradne trilogije o slavnih, tragi\u010dnih \u017eenskah 20. stoletja. Film si zami\u0161lja zadnji teden v \u017eivljenju legendarne operne dive, ko se je spopadala z vse bolj zabrisanimi mejami med \u010da\u0161\u010deno \u2018La Callas\u2019 in ranljivo, krhko Mario.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":352193,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/352191"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/352193"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=352191"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}