zgodba
<\/b>\u00bb\u017divljenje lahko razumemo samo za nazaj, toda \u017eiveti ga moramo naprej.\u00ab
<\/i>\u2013 S\u00f8ren Kierkegaard<\/p>\n
Grace Pudel je obsesivna zbiralka pol\u017eev, ki jo po lo\u010ditvi od ljubljenega brata dvoj\u010dka doletijo \u0161tevilne nesre\u010de. V njeno \u017eivljenje posije \u017earek upanja, ko se spoprijatelji z ekscentri\u010dno starko po imenu Pinky.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbMoje zgodbe so odsev vsakdanjega \u017eivljenja; biografije ljudi, s katerimi se lahko poistovetimo \u2013 prijateljev, ekscentri\u010dnih sorodnikov, slikovitih likov, ki jih sre\u010damo na ulici. Trudim se najti ravnovesje med humorjem in patosom, svetlobo in senco, komedijo in tragedijo. Izna\u0161el sem besedo, ki opisuje moje filme: glinografija, zlo\u017eenka iz besed glina in biografija. \/\u2026\/ Zakaj zbiramo nepotrebne stvari in kdaj to postane te\u017eava? Zakaj se odlo\u010dimo, da nas bodo ti predmeti spremljali vse \u017eivljenje? Moja mama je bila nekak\u0161na horderka in pred nekaj leti sem se lotil te\u017eke naloge kr\u010denja njenega imetja. Za\u010del sem se spra\u0161evati, ali gre za kompulzivno kopi\u010denje ali le za veliko zbirko. Je bila obi\u010dajna zbirateljica ali je imela resno te\u017eavo? Sem jo morda obsojal, hkrati pa sam nisem bil ni\u010d bolj\u0161i? \/\u2026\/ Prebral sem veliko knjig o psihologiji hr\u010dkanja ter si ogledal nekaj dokumentarcev in eksploatacijskih resni\u010dnostnih \u0161ovov. Odkril sem, da kompulzivno kopi\u010denje ni redkost, ampak prej nekak\u0161na epidemija, posledica nebrzdanega potro\u0161ni\u0161tva. Izvedel sem, da so skrajni horderji v \u017eivljenju pogosto do\u017eiveli travmati\u010dno izgubo \u2013 nenadno smrt dru\u017einskega \u010dlana, najpogosteje otroka. \/\u2026\/ Med razvijanjem osnutkov za film me je za\u010dela vse bolj fascinirati prijateljica, ki je prav tako navdu\u0161ena \u2018zbirateljica\u2019, rojena pa je bila z razcepljenim nebom. Imela je pestro \u017eivljenje \u2013 bila je prostitutka, narkomanka, fantazistka, nudistka in modna oblikovalka (ne v tem vrstnem redu). Zbira naga\u010dene \u017eivali, nenavadne starine in prijatelje. Na svojih slavnih ve\u010derjah pripoveduje osupljive anekdote; je sijajna pripovedovalka in pristna ekscentri\u010darka. Toda njeno otro\u0161tvo je bilo travmati\u010dno: enajst operacij ustnice ji je pustilo telesne in du\u0161evne posledice. V \u0161oli so jo zbadali, a je na\u0161la na\u010din, kako se s tem spoprijeti; z leti se je nau\u010dila iz limon narediti limonado. Spomine nekega pol\u017ea<\/b> je navdihnilo tako njeno \u017eivljenje kot \u017eivljenje moje matere … pa tudi moje lastno. \/\u2026\/ \u017delel sem, da estetika tega filma ostane preprosta, zato sem ustvarjal s \u0161tirimi osnovnimi materiali: glino, \u017eico, papirjem in barvo. Vse preve\u010d stop-motion animacij je pretirano zglajenih in odvisnih od 3D tiskalnikov. Jaz pa sem \u017eelel slaviti glino z vsemi njenimi napakami in nepopolnostmi. Poleg tega sem se rodil z dedno tresavico, ki sem jo vgradil v svojo estetiko. Vsak kos je moral biti pomanjkljiv, asimetri\u010den; kot bi ga izdelal v naglici ali pijan. Psihe mojih likov so nepopolne, zato sem \u017eelel njihov videz uskladiti s svojimi risbami, ki so grobe, skicozne, naivne. K svojemu delu pristopam holisti\u010dno in si prizadevam za izvirnost. Umetnost posnema \u017eivljenje in obratno; to dvoje je zame nelo\u010dljivo. \/\u2026\/ Kot ve\u010dina umetnikov stremim k popolnosti, \u010deprav vem, da je moje prizadevanje brezupno. Vedno se najde kak\u0161en kader, ki bi ga rad ponovil; kak\u0161na replika, ki bi jo napisal na novo; dan, ko je film kon\u010dan, je vedno grenko-sladek. Spomini nekega pol\u017ea<\/b> so nastajali osem let in \u017eal mi je, da je potovanja konec. Potrudili smo se, da smo s prora\u010dunom, ki nam je bil na voljo, naredili kar najve\u010d. Veliko smo \u017ertvovali, da bi Gracino zgodbo povedali z dostojanstvom in spo\u0161tovanjem. Morda gre res le za majhne glinene gmote, toda zame in za mojo ekipo so to resni\u010dni ljudje. Z vsem srcem upamo, da bodo njihova mala \u017eivljenja s pomo\u010djo \u010darobne stop-motion tehnike gledalcem prinesla smisel, veselje in tola\u017ebo.\u00ab
\u2013 Adam Elliot<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbKaj je huj\u0161ega od lupin, v katere nas tla\u010dijo drugi ljudje? Lupin, ki si jih nadenemo sami? Ta misel o nevidnih re\u010deh, ki jih nosimo na svojih hrbtih \u2013 o negotovosti, depresiji, \u017ealosti, travmah \u2013, je v sredi\u0161\u010du ganljive stop-motion sage Adama Elliota. \u010cesa podobnega v animiranem filmu letos ne boste videli. \/\u2026\/ Spomini nekega pol\u017ea<\/b> kar prekipevajo od idej, \u010dustev in referenc. Ne vidimo vsak dan stop-motion animacije, ki bi vklju\u010devala poklone Sylvii Plath, Gospodarju muh<\/i> in Cahiers du Cin\u00e9ma<\/i>. Adam Elliot, avtor ni\u010d manj sijajnih Mary in Maxa<\/b>, je vrh vsega fenomenalen pisec, kar je pri tako vizualnem mediju, kakr\u0161en je animirani film, pogosto podcenjeno. \/\u2026\/ Ko grozi, da nas bo tema\u010dnost Gracine zgodbe povsem preplavila, Elliot film nenadoma razsvetli s trenutki lepote in nas spomni, da se pol\u017ei ne morejo premikati nazaj \u2013 mi pa tudi ne. Ko se nam zdi, da je \u017eivljenje postalo prete\u017eko, lahko prijaznost neznanca, spomin na ljubljeno osebo ali pa celo le dobra knjiga ali film spremenijo na\u0161o perspektivo.\u00ab
\u2013 Brian Tallerico, RogerEbert.com<\/i><\/p>\n
\u00bbElliot zgodbo razvija na tako premi\u0161ljen in \u010dustven na\u010din, da pozabimo, da gledamo ljudi iz gline. Toda v stop-motion animaciji, narejeni 100-odstotno brez ra\u010dunalnika, s celofanskimi plameni in solzami iz lubrikanta, je vseeno nekaj \u010darobnega. Ne bodite presene\u010deni, \u010de boste ob gledanju to\u010dili prave solze.\u00ab
\u2013 Peter Debruge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bb\u2018Vse je mogo\u010de popraviti,\u2019<\/i> pravi nekdo, \u2018razpoke pa moramo slaviti.\u2019<\/i> Spomini nekega pol\u017ea <\/b>\u2013 naj bodo \u0161e tako morbidni \u2013 so \u010dudovito sme\u0161no slavljenje teh razpok, pa tudi \u017eivljenja, ki ga lahko kljub njim \u017eivimo. Misel se odra\u017ea v Elliotovi rahlo mra\u010dni estetiki, zaradi katere je film videti kot depresivna epizoda, osvetljena z enim samim \u017earkom upanja, pa tudi v re\u017eiserjevem smislu za suho komedijo, ki celo v najtemnej\u0161ih situacijah najde mero \u010drnega humorja. \/\u2026\/ \u017divljenje je morda res mogo\u010de razumeti le za nazaj, toda Spomini nekega pol\u017ea<\/b> zgradijo o\u010darljiv in prepri\u010dljiv argument, da bomo v njem neko\u010d vsi na\u0161li lepoto \u2013 tako o\u010darljiv in prepri\u010dljiv, da jo boste morda za\u010deli iskati \u017ee danes.\u00ab
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm je grenko-sladka kronika nekega \u017eivljenja, ki skozi filter spomina pripoveduje o tem, kaj je ostalo od otro\u0161tva in kak\u0161ne sledi je pustilo v odraslosti; to pa po\u010dne z burlesknim, prisr\u010dnim in hudomu\u0161nim tonom, ki ogreje na\u0161e srce.\u00ab
\u2013 V\u00e9ronique Cauhap\u00e9, Le Monde<\/i><\/p>\n
\u00bbPoleg obilice gole ko\u017ee je \u0161e veliko drugih razlogov, zakaj bo otroke bolje pustiti doma; tole je videti, kot bi Nick Cave vdrl v Aardmanove studie in glino preklel z gotskim, odlo\u010dno odraslim pla\u0161\u010dem pogube.\u00ab
\u2013 Nick Howells, London Evening Standard<\/i><\/p>\n
\u00bbNenavadno ganljiva tragikomedija, polna dickensovskih preobratov in ekscentri\u010dnih likov. \/…\/ Svet, ki ga ustvari Elliot, je tako \u010dudno lep, da ga je pravi u\u017eitek gledati.\u00ab
\u2013 Alissa Wilkinson, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbTako optimisti\u010dne obupanke zlepa ne boste videli. Njena tesnoba ne vara. Njena depresija je stand-up. \/\u2026\/ Grace, ki jo je po malem anticipirala Am\u00e9lie Poulain, po malem pa Violet Baudelaire, protagonistka filma Lemony Snicket: Zaporedje nesre\u010dnih dogodkov<\/b>, je ve\u010d kot Oliver Twist \u2013 Oliver Twister! Adam Elliot, avstralski oskarjevec \/ \u2026\/ se ne boji ne mraka ne nepri\u010dakovanosti, kaj \u0161ele drasti\u010dnosti, tako da poka\u017ee, kako dale\u010d gre lahko animirani film in koliko emocionalnih oktav lahko preigra. Zaveda se, da tega, kar lahko pove\u0161 z animiranim filmom, z igranim filmom ne more\u0161, zato tega animiranega prese\u017eka no\u010de zapraviti. ZELO ZA\u00ab \u00bbOsebe tu se zdijo bolj resni\u010dne kot v marsikaterem igranem filmu, pa \u010deprav so narejene iz gline; Film je tudi poklon mo\u010di umetnosti, predvsem knjig. \/\u2026\/ Filmska pripoved, ki smo ji pri\u010da, je \u010dustveno intenzivna. Prevladujejo tragika, te\u017eka \u010dustva, \u017ealost, razo\u010daranja. V osnovi precej tema\u010den pogled na \u017eivljenje s poudarkom na do\u017eivljanju krutosti, neizprosnosti sveta, je kljub temu posejan s trenutki \u010drnega humorja, pri katerih se tudi glasno zasmejimo. V prevladujo\u010do mrakobnost od \u010dasa do \u010dasa posijejo \u017earki svetlobe \u2013 upanje, veselje \u2013 v filmu predvsem v obliki prijateljstva \u2013 ki ohranijo idejo o tem, da velja vztrajati. Pomembno vlogo igra tudi misel, da pol\u017ei nikoli ne gredo nazaj, ampak vedno samo naprej. \/\u2026\/ Spomini nekega pol\u017ea<\/b> je zaradi te\u017ee, ki jo vsebuje, vsekakor film za odrasle, gre pa za delo, ki zaradi iskrenosti, s katero se re\u017eiser loti \u010dlove\u0161ke eksistence, pusti na gledalcu globok vtis.\u00ab portret avtorja Grenko-sladki spomini melanholi\u010dne obstranke, ki i\u0161\u010de sre\u010do sredi navlake vsakdanjega \u017eivljenja. Animirana tragikomedija za odrasle je prejela nominacijo za oskarja in \u0161tevilne nagrade na pomembnih mednarodnih festivalih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":378904,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/352112"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378904"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=352112"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
\u2013 Tesa Drev Juh, Radio Slovenija<\/p>\n
<\/b>Adam Elliot je neodvisen animator in vizualni umetnik, ki \u017eivi in dela v Melbournu. Znan je predvsem po filmu Harvie Krumpet <\/b>(2003), nagrajenem z oskarjem za najbolj\u0161i animirani kratkometra\u017eec, ter celove\u010dernem prvencu Mary in Max<\/b> (Mary and Max, 2009) s Toni Collette in Philipom Seymourjem Hoffmanom v glavnih glasovnih vlogah.<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"