{"id":3520,"date":"2020-01-03T13:06:51","date_gmt":"2020-01-03T12:06:51","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/karpopotnik\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:12","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:12","slug":"karpopotnik","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/karpopotnik\/","title":{"rendered":"Karpopotnik"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po Vojvodini in posnel nenavaden ‘film ceste’ z naslovom Imam jednu ku\u0107u<\/strong>, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. \u0160tirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbOb pregledovanju gradiva sem naletel na dve klju\u010dni stvari za nastanek filma Karpopotnik<\/strong>. To sta bili film Imam jednu ku\u0107u<\/strong>, ki ga je Godina posnel leta 1971 in je danes ohranjen samo fragmentarno, ter besede filmskega kritika Ranka Muniti\u0107a, ki je o filmskem opusu Karpa Godine zapisal: ‘Vse to je en in isti film, z vsemi mo\u017enimi razlikami med posameznimi poglavji, film \u010dloveka, ki zna najti \u010dude\u017eno v vsakdanjem in ki zna preko kamere ta \u010dude\u017e prenesti na platno, s \u010dimer nas vedno znova fascinira in \u2013 morda malce zlobno \u2013 opozarja, da nam je to \u010dude\u017eno zmeraj na dosegu roke, ker se nahaja povsod okoli nas, v isti resni\u010dnosti, v kateri \u017eivi on, avtor, in \u017eivimo tudi mi \u2013 njegovi gledalci.’ \/\u2026\/ Za\u010delo se je kot ideja za filmski portret Karpa Godine. Ko sem mu idejo predstavil, mi je postavil eno samo pravilo: v filmu se ne sme pojaviti \u2013 ne v sliki ne v zvoku. Kon\u010dalo se je s filmom o mladem filmarju K. G. in mojim osebnim filmskim posvetilom temu navdihujo\u010demu avtorju. Vmes so bili kilometri, vasi, trkanja po vratih, obrazi in razni jeziki. Ko je bil film \u017ee kon\u010dan, sem po naklju\u010dju bral Danila Ki\u0161a, ki eno svojih zgodb za\u010dne takole: ‘Edina nesre\u010da (nekateri pravijo sre\u010da) zgodbe, ki sledi, zgodbe, ki se rojeva v dvomu in negotovosti, je, da je resni\u010dna: zapisala jo je roka \u010dastivrednih ljudi in zanesljivih pri\u010d. A da bi bila resni\u010dna tako, kot sanja njen avtor, bi morala biti povedana v romun\u0161\u010dini, mad\u017ear\u0161\u010dini, ukrajin\u0161\u010dini ali jidi\u0161u; ali \u0161e raj\u0161i, v me\u0161anici vseh teh jezikov.’ Za nekaj podobnega gre tudi v Karpopotniku<\/strong>.\u00ab
– Matja\u017e Ivani\u0161in, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Matja\u017e Ivani\u0161in se je rodil leta 1981 v Mariboru. Leta 2007 je diplomiral na AGRFT v Ljubljani, smer filmska in televizijska re\u017eija. Od takrat deluje kot samozaposlen v kulturi.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKarpopotnik<\/strong> ni zgolj hommage<\/em> \u017eivljenju in delu leto\u0161njega Badjurovega nagrajenca za \u017eivljenjsko delo Karpa Godine, kakr\u0161nega bi si vsak umetnik \u017eelel. Karpopotnik<\/strong> je obenem poeti\u010dno popotovanje po Vojvodini prek fragmentov polizgubljenega filma Karpa Godine iz l. 1971 Imam jednu ku\u0107u<\/strong> in posnetkov iste krajine 40 let kasneje; je popotovanje po (nami\u0161ljenem) spominu filmarja s fikcionalizacijo njegovih do\u017eivetij na na\u010din dnevni\u0161kih, anekdoti\u010dnih opazk; obenem je to poeti\u010dna meditacija o dolo\u010denih krajih in pronicljiva antropolo\u0161ka \u0161tudija ljudi; posredno je to premislek o zgodovinskem in politi\u010dnem trenutku; hkrati in predvsem pa je Karpopotnik<\/strong> meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Ivani\u0161inovo delo je dokaz, da poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme, ne more potekati na na\u010din ponavljanja klasi\u010dnih vzorcev (linearne biografske naracije, pri\u010devanja znancev in strokovnjakov, arhivsko gradivo \u2026).\u00ab
– Katja \u010ci\u010digoj, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eno najbolj izvirnih in duhovitih filmskih posvetil \/\u2026\/, kar jih je bilo kdaj posnetih.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Vikend magazin<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ dokumentarni film, ki je Dokumentarni in Film in \u0161e veliko veliko ve\u010d. Je pogled v zgodovino posameznika in zgodovino \u010dasa, pa pogled v svet in pogled v \u010dloveka. Kaj tako celovito lepega lahko gledamo samo na filmu in vidimo samo v drobcenih trenutkih \u017eivljenja.\u00ab
– Varja Mo\u010dnik, Vikend magazin<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser Matja\u017e Ivani\u0161in v svojem filmu podo\u017eivlja ustvarjalno potovanje svojega kolega na skrajne filmske robove: v epsko \u0161irino, v bistroumen humor in nazadnje v \u010disto poezijo, ki domuje onkraj ali v samem bistvu filmske slike.\u00ab
– Metod Pevec, ‘Dogodki leta’, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbZa sintezo besede in filmskega znaka v domi\u0161ljeno pripovedovani zgodbi o potovanju v preteklost in sre\u010dni vrnitvi v prihodnost.\u00ab
– utemeljitev nagrade za najbolj\u0161i scenarij na 16. Festivalu slovenskega filma<\/p>\n

odlomek iz besedila<\/strong>
V Modri vasi \u017eivijo ljudje,
ki govorijo mehko in ne\u017eno
in nenehno ljubkujejo drug drugega z besedami,
kakor da bi drug drugega imeli za otroka.
In tako kot v besedah pomanj\u0161ujejo sebe,
manj\u0161ajo tudi svet okrog sebe.
Za njih je vsa zemlja \u2013 zemljica,
vse nebo \u2013 nebesce,
sonce je \u2013 son\u010dece,
luna je \u2013 lunica.
<\/em><\/p>\n

Vsako mesto je \u2013 mestece,
vsaka vas \u2013 vasica,
vsaka hi\u0161a \u2013 hi\u0161ica,
vsaka miza \u2013 mizica \u2026
<\/em><\/p>\n

In potem, domnevam,
Bog je \u2013 bogec,
Jezus je \u2013 Jezu\u0161\u010dek,
\u017eenska je \u017eeni\u010dka od mo\u017ei\u010dka,
ki bo rodila majhnega otro\u010di\u010dka.<\/em><\/p>\n

\u017divljenje je \u2013 \u017eivljenjce,
trpljenje je \u2013 trpljenjce.<\/em><\/p>\n

In njihovo petje je zmerno, srame\u017eljivo.
In nikoli preve\u010d glasno.
In nikoli preve\u010d strastno.
In vse zato, da ne bi u\u017ealili
ali zbudili velikanske zveri,
ki spi pod njihovimi nogicami, v zemljici,
zveri, za katero \u0161e niso na\u0161li ljubkovalne besedice.<\/em>
– Neboj\u0161a Pop – Tasi\u0107<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po Vojvodini in posnel nenavaden ‘film ceste’ z naslovom Imam jednu ku\u0107u, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. \u0160tirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3521,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3520"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3521"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3520"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}