zgodba
<\/b>\u00bbKot poroka, ampak ravno obratno.\u00ab<\/i> Ale, filmska re\u017eiserka, in Alex, igralec, se po \u0161tirinajstih letih skupnega \u017eivljenja odlo\u010dita, da bosta \u0161la vsak svojo pot. Po navdihu njenega o\u010deta, ki je neko\u010d dejal, da bi bilo treba praznovati razhode in ne zvez, skleneta prirediti veliko lo\u010ditveno zabavo.<\/i> Absurdna ideja, ki bi morda delovala v filmu \u2026 kaj pa v resni\u010dnem \u017eivljenju?<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbVklju\u010diti sem \u017eelel svoje dru\u017einsko izro\u010dilo, klasi\u010dni film in lasten pogled na komedijo. \/…\/ Filmi o parih in razpadu zveze obi\u010dajno vsebujejo jasno dramo: otroci, nezvestoba … A ne tu. Film sem \u017eelel o\u010distiti vseh obi\u010dajnih, prepoznavnih elementov; \u017eelel sem, da ostane neoprijemljiv. To ga povezuje s klasi\u010dnimi romanti\u010dnimi komedijami. Zelo mi je na primer v\u0161e\u010d\u00a0Grozna resnica<\/b> (The Awful Truth) Lea McCareyja. To je morda film, o katerem sem najve\u010d razmi\u0161ljal. Zakonca, ki ju igrata Cary Grant in Irene Dunne, \u017ee v prvi sekvenci naznanita, da se bosta raz\u0161la. Vsak od njiju sumi, da mu je drugi nezvest, ampak to v resnici sploh ni pomembno. Gre za to, da morata drug drugega soo\u010diti z idejo lo\u010ditve, saj vesta, da bosta le tako partnerju lahko odpustila ter obudila medsebojno ljubezen. \/…\/ V Ravno obratno<\/b> par nenehno ponavlja isto oznanilo, skoraj vedno z istimi besedami. Na splo\u0161no mi je v filmih zelo v\u0161e\u010d ponavljanje. Lahko bi celo rekel, da je eden mojih najljub\u0161ih filmov, tisti, ki sem si ga ogledal najve\u010dkrat, Svi\u017e\u010dev dan<\/b> (Groundhog Day) Harolda Ramisa. To je zame temeljni film. \/\u2026\/ V svojih filmih nenehno uprizarjam iste stvari, iste like, iste prostore. To ima najbr\u017e opraviti z zvestobo, ki je zame nekaj zelo pomembnega. \/…\/ Vedno \u017eelim imeti dobesedne, vidne reference. Rad jih polo\u017eim na mizo. Citate, knjige, filme, vse, kar je bilo pomembno med procesom ustvarjanja, sku\u0161am vgraditi v re\u017eijo, v zgodbo. Rad se sklicujem na Cavella, na enak na\u010din kot Cavell v svojih knjigah citira Kierkegaarda. Vesel bi bil, \u010de bi gledalci iz dvorane od\u0161li z \u017eeljo, da preberejo katerega od omenjenih avtorjev, da poslu\u0161ajo album Les \u00c9gar\u00e9s<\/i> Sissoka, Segala, Parisiena in Peiranija ali da si znova ogledajo komedije o ponovni poroki. \/…\/ Komedije o ponovni poroki temeljijo na ideji, da je pogovor izpopolnjevanje. Cavellovo \u010dudovito spoznanje je, da ljubezen gradimo s pogovorom, da se skozenj izbolj\u0161ujemo in lahko celo pridemo do dolo\u010denih zaklju\u010dkov. To je filozofija vsakdanjega \u017eivljenja. Na\u010drtovanje lo\u010ditvene zabave v filmu Ravno obratno<\/b> je morda le na\u010din, da bi par nekaj po\u010del skupaj. Poleg tega mislim, da ima izvirni naslov filma, Volver\u00e9is<\/i> [Spet bosta skupaj], v sebi nekaj prese\u017enega: gre za koncept ponovne poroke, spremenjen v naslov. \/\u2026\/ Navdihnil me je tudi moj odnos z o\u010detom [re\u017eiserjem Fernandom Truebo, ki v filmu igra Alejandrinega o\u010deta] ter odnos, ki ga imam prek njega s filmom. V klasi\u010dnih komedijah o ponovni poroki je o\u010de stalni lik. Vedno imamo o\u010deta, poroko in zabavo v o\u010detovi hi\u0161i. Moj film te stereotipe poustvarja v sodobnem, madridskem okviru. Stavek o \u2018parih, ki bi morali praznovati lo\u010ditev in ne zdru\u017eitve\u2019<\/i>, v resnici prihaja od mojega o\u010deta. Izrekel ga je samo enkrat, ko sem bil najstnik, a se mi je vtisnil v spomin. Ponavljal sem ga celo svojim prijateljem, ko so se razhajali. Pozneje sem ugotovil, da gre za absurdno idejo, o kateri je zelo zabavno govoriti, bolj zapleteno pa jo je uresni\u010diti … Toda vedno sem menil, da je smisel filma prav v tem: po\u010deti stvari, ki si jih v \u017eivljenju ne upamo. To so filmi, ki jih rad gledam in rad snemam: nekoliko izbolj\u0161ane razli\u010dice resni\u010dnosti. \/…\/ Ravno obratno<\/b> ima komi\u010dne elemente \u2013 toda ali gre res za komedijo? Na snemanju sta Vito (Alex) in Itsaso (Ale) ves \u010das govorila, da ima film poseben ton, ki ga je te\u017eko ujeti. Je komi\u010den, ampak na depresiven na\u010din. Govori o dveh depresivnih ljudeh, ki se trudita, da tega ne bi pokazala. To ima svoj \u010dar … Ko Alex o filmu Blaka Edwardsa re\u010de, \u2018Deluje kot komedija, v resnici pa je drama o krizi srednjih let in razmerjih\u2019, <\/i>morda govori tudi o na\u0161em filmu.\u00ab
\u2013 Jon\u00e1s Trueba<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbRavno obratno<\/b>, eleganten in globok, sme\u0161en in resen, se pomika po platnu na na\u010din, ki ga filmi ne poznajo ve\u010d. Ali pa le redki. Samo najbolj\u0161i, najbolj suvereni. To je redek \u010dude\u017e poetike vsakdanjega \u017eivljenja, transcendence na dosegu roke, erotike najbolj obi\u010dajnih stvari. \u010cista matematika, a s \u010dustvi. Ali pa, \u010de \u017eelite: melodrama, nesorazmerna in prekipevajo\u010da, a hkrati precizna. Veli\u010dastno protislovje oziroma negativna definicija, ki zanika samo sebe. Film upora.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbKo Ale prijateljem poka\u017ee prvo monta\u017eo svojega filma, eden od njih vpra\u0161a:\u00a0\u2018Je kro\u017een ali linearen?\u2019<\/i> Trueba ve, da so filmi, tako kot razmerja, lahko oboje hkrati. Lahko se gibljejo v krogih, vodijo proti to\u010dki, hkrati pa po\u0161iljajo pronicljive pu\u0161\u010dice naravnost v bistvo stvari \/…\/. Duhovita, klepetava, vijugasta antiromanti\u010dna komedija.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbOna re\u010de:\u00a0\u2018Lo\u010dujeva se.\u2019<\/i> On doda: \u2018Ja, ampak sva v redu.\u2019<\/i> Ton filma je resen in hkrati lahkoten, nostalgi\u010den, a son\u010den. Razdeljujeta si knjige in odlagata trenutek, ko bo treba \u0161katle kon\u010dno zapreti. Kdo bo obdr\u017eal klju\u010de? V tej kroniki z rohmerovskimi poudarki, ki jo tu in tam prekinjajo aperitivi, ni ni\u010d te\u017ekega ali \u017ealostnega. \u017divljenje gre naprej. \/\u2026\/ Jon\u00e1s Trueba stopa po lastni poti, z blagodejno lahkotnostjo, nenehno preciznostjo ter spro\u0161\u010denim prikazom krize srednjih let, ki izzove nasmeh in so\u010dutje. \u0160\u010depec lokalne barve ne pokvari prizora. Orkester vadi na plo\u0161\u010dadi. Kmalu bo pripravljena miza s prigrizki. Otroci bodo tekali naokoli. Upajmo, da ne bo de\u017eevalo! Pri vremenu nikoli ne ve\u0161. Toda ne \u2013 film je preve\u010d o\u010darljiv, da bi tvegali nevihto. \/\u2026\/ Oglejte si ga, ne glede na vreme!\u00ab
\u2013 Eric Neuhoff, Le Figaro<\/i><\/p>\n
\u00bbZabavna, \u017eivahna, na glavo obrnjena romanti\u010dna komedija, iz katere bi se moral u\u010diti Hollywood. \/…\/ Film, ki odpira pomembna vpra\u0161anja o naravi ljubezni in odnosov, predstavlja osve\u017eujo\u010de zrel prispevek v \u017eanr, za katerega se zdi, da je v zadnjih letih postal vse bolj trapast in anemi\u010den. \/\u2026\/\u00a0Ravno obratno<\/b> nas podobno kot Najbolj grozen \u010dlovek na svetu<\/b> spomni, da obstaja tudi bolj\u0161i na\u010din. Gledalcem bi moral biti v\u0161e\u010d. Filmarji bi si ga morali ogledati.\u00ab
\u2013\u00a0Adam Solomons, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbPoleg Stanleyja Cavella v filmu zasledimo tudi Blaka Edwardsa (Skin Deep<\/b>), Harolda Ramisa (Svi\u017e\u010dev dan<\/b>) ter veliko Kierkegaarda (Ponovitev<\/i>), a te reference, tako poljudne kot strokovne, nikoli ne delujejo prisiljeno ali vzvi\u0161eno. Prav v eseju danskega filozofa o lepoti rutinske ljubezni se skriva klju\u010d (in diskretna melanholija) pri\u010dujo\u010dega filma. Delo, ki se je za\u010delo kot komedija o lo\u010ditvi, postane hvalnica brezpogojni, obujeni ljubezni.\u00ab
\u2013 J\u00e9r\u00e9mie Couston, T\u00e9l\u00e9rama<\/i><\/p>\n
\u00bbMalo je re\u017eiserjev, ki bi znali tako \u010dudovito ujeti poletje v Madridu. \/\u2026\/ To je \u010das za odpiranje oken in pozdravljanje sosedov \u010dez cesto, za pobeg v klimatizirane muzeje in postopanje po bol\u0161jih trgih. [Direktor fotografije] Racaj in Trueba postopno osamosvajanje para slikata kot prijetne po\u010ditnice, za katere nih\u010de ne bi rad, da bi se prehitro kon\u010dale.\u00a0\u2018Prav to je poanta filma,\u2019<\/i> pravi Alejandrin monta\u017eer v zagovor zgodnji verziji njenega filma, \u2018temelji na kopi\u010denju.\u2019<\/i> Enako velja za Ravno obratno<\/b>, ne\u017een blagoslov nesojenima ljubimcema, ki trdno verjame, da bosta za vedno ostala v vesolju drug drugega.\u00ab
\u2013\u00a0Kevin Jagernauth, The Film Verdict<\/i><\/p>\n
\u00bbJon\u00e1s Trueba ustvari nadvse o\u010darljivo komedijo o (morda) ponovni poroki, ki je tako kompleksna kot na videz preprosta.\u00ab
\u2013 Jacky Goldberg, Les Inrockuptibles<\/i><\/p>\n
\u00bbRazhod bi bilo treba tako dolgo ponavljati in piliti, dokler ne bi postal ultimativni izraz ljubezni – ljubezen sama. In ta potrebuje veliko pretiravanj, veliko manipulacij, veliko teatra, veliko emocionalnih\u00a0investicij, veliko tveganja – kot lo\u010ditev, kot razhod. \u017divljenju dolgujemo smrt – filmu dolgujemo razhod. Vse, kar je najbolj\u0161e v filmih, se spleta prav iz razhodov. Razhodi naredijo filme. Ni razhodov, ni filmov. Filmi pa ti pomagajo, da se zaljubi\u0161. Pomagajo ti, da se bolje zaljubi\u0161. In seveda – pomagajo ti, da se bolje razide\u0161. Bolje ko se razide\u0161, bolje se lahko ponovno zaljubi\u0161. Volver\u00e9is.\u00a0<\/i>ZA+\u00ab \u00bbFilm “prizorov iz zakonskega \u017eivljenja” v mnogo\u010dem izhaja iz intelektualne tradicije Ingmarja Bergmana in njegovega stalnega samoanaliziranja, vendar premore tudi \u0161armantno lahkotnost in celo duhovitost Woodyja Allena. Skratka, pre\u017eet je s \u0161tevilnimi literarnimi in kinematografskimi referencami, ki jih resnici na ljubo niti ne skriva. \u0160e preden bi mu jih lahko o\u010ditali, nam jih namre\u010d prika\u017ee kar avtor sam, vklju\u010dno s S\u00f8renom Kierkegaardom in njegovimi tezami o pomenu ponovitev in vztrajanja v povezavi z vsakdanjo eksistenco. Skratka, film\u00a0Ravno obratno<\/b> je nekak\u0161na vaja v intelektualiziranju. A obenem uspe kljub skoraj popolni odsotnosti prave “akcije” ali vsaj klju\u010dnih preobratov v teku pripovedi ustvariti lika Alexa in Ale kot celoviti osebnosti. \/\u2026\/. Odlika dveurnega filma je tudi nekak\u0161na \u0161armantna lahkotnost, ki ga preveva, in glede na temo nikakor ni samoumevna.\u00ab Ali je mogo\u010d \u00bbdober\u00ab konec razmerja? Film \u0161panskega re\u017eiserja Jon\u00e1sa Truebe je igriv in duhovit pome\u017eik klasi\u010dni komediji ponovne poroke tridesetih in \u0161tiridesetih let, ki sporo\u010da, da je v razhodu mogo\u010de najti ravno toliko ljubezni in upanja kot v zdru\u017eitvi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":351601,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351600"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/351601"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351600"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"