zgodba
<\/b>Burma, 1918. Edward, uslu\u017ebenec britanskega imperija, v pristani\u0161\u010du \u010daka zaro\u010denko Molly, a zagrabi ga panika in sko\u010di na ladjo za Singapur. Na nepri\u010dakovani odisejadi po jugovzhodni Aziji ga vse bolj preplavlja melanholija. Razmi\u0161lja o praznini svojega obstoja in se spra\u0161uje, kaj se je zgodilo z Molly \u2026 Molly zaro\u010den\u010devo potezo sprejme z dobro voljo in humorjem. Odlo\u010dena, da se bosta poro\u010dila, mu sledi \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbIdejo za zgodbo sem dobil v knjigi Somerseta Maughama The Gentleman in the Parlour<\/i>. Gre za nekak\u0161en potopis po jugovzhodni Aziji. Na dveh straneh knjige pisatelj opi\u0161e sre\u010danje z nekim angle\u0161kim prebivalcem Burme. Ta \u010dlovek je bil dolgo zaro\u010den z \u017eensko v Londonu, toda ko je pripotovala v Burmo, da bi se z njim poro\u010dila, se je ustra\u0161il in zbe\u017eal \u2013 ona pa mu je sledila. Vsaki\u010d, ko je prispel v nov kraj, ga je \u010dakal njen telegram, da prihaja. Mislim, da zgodba ni resni\u010dna. Po mojem gre za nekak\u0161no \u0161alo o strahopetnih mo\u0161kih in trmastih \u017eenskah. Morda se me je tema dotaknila zaradi osebnih razlogov, saj sem se malo prej poro\u010dil. Ime mi je Miguel Eduardo; nisem Edward, vsaj upam tako, toda malce sem mu vseeno podoben. In Molly ni tako zelo druga\u010dna od Maureen [re\u017eiserjeve \u017eene in soscenaristke, ki ji je film tudi posve\u010den]. \/\u2026\/ Omenjeni zaplet je bil torej izhodi\u0161\u010de za film, knjiga pa je v meni vzbudila tudi \u017eeljo, da posnamem potopis, filmski dnevnik. V za\u010detku dvajsetega stoletja so se bogati Evropejci radi podali na potovanje, ki se je za\u010delo na eni od lokacij britanskega imperija \u2013 v Bombaju, Kalkuti ali, kot v na\u0161em primeru, Burmi \u2013 in se kon\u010dalo na Kitajskem. Temu se je reklo \u2018veliko azijsko potovanje\u2019. \u0160el sem torej k svoji producentki in ji povedal, da imam \u010duden predlog, ki ji morda ne bo v\u0161e\u010d. Rekel sem ji, da bi rad posnel film o pobeglem \u017eeninu \u2013 klasi\u010dna situacija \u2013, a da \u017eelim pred pisanjem scenarija opraviti isto pot, kot jo bosta opravila lika. S seboj bom vzel direktorja fotografije ter ljudi, ki bodo z mano pisali scenarij: potovanje bo navdihnilo scenarij, poleg tega pa bomo ustvarili arhiv slik in zvokov, ki bodo imeli v filmu zelo pomembno vlogo. Drugi, narativni del filma bo namre\u010d posnet v studiu. S 16-milimetrsko kamero bomo odkrivali Azijo, nato pa na posnetke odgovorili s fikcijo. \/\u2026\/ V filmu je ve\u010d \u2018velikih potovanj\u2019. Geografsko potovanje je prikazano skozi podobe sodobne Azije, te pa se ujemajo s potjo obeh likov po izmi\u0161ljeni, v studiu posneti Aziji. Potem je tu \u0161e \u010dustveno potovanje, ki ga Edward in Molly do\u017eivljata razli\u010dno; oba se gibljeta skozi \u010dustveno obmo\u010dje, ki ni ni\u010d manj obse\u017eno od fizi\u010dnega. Toda najpomembnej\u0161e med vsemi je velikansko potovanje, ki zdru\u017euje vse, kar je razdeljeno: dr\u017eave, spola, \u010dase; resni\u010dnost in imaginarno, svet in film. Mislim, da je to bistvo filmske umetnosti. In prav na to potovanje bi \u0161e zlasti rad povabil gledalce. \/…\/ Na\u0161 film pravzaprav govori o veri. Imamo obsedeno \u017eensko, ki preve\u010d verjame v svojega zaro\u010denca, in zelo prestra\u0161enega mo\u0161kega, ki ne verjame vanjo. In potem je tu \u0161e gledalec, ki mora<\/i> verjeti, \u010de \u017eeli vstopiti v ta umetni svet in se z njima odpraviti na pot. \u010cudovito je gledalcem dati svobodo, da se sami odlo\u010dijo, ali bodo verjeli v film, tudi \u010de je nekoliko absurden.\u00ab
\u2013 Miguel Gomes<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm, prekipevajo\u010d od \u017eivljenja, pesmi in zgovornih soo\u010denj med kulturami in \u010dasovnimi okviri, je pravi balzam za krizne \u010dase. \/…\/ Svet je negotov, na\u0161a bremena te\u017eka, na\u0161a pot skozi \u017eivljenje pa pogosto mu\u010dno absurdna. Toda za vse, ki \u010dutijo pesimizem, kako se \u0161iri kakor strup in ubija vsakr\u0161no \u017eeljo po pustolov\u0161\u010dini, je tu edinstven portugalski re\u017eiser Miguel Gomes. Njegov o\u010darljivi, po\u017eivljajo\u010di potopis predstavlja resno gro\u017enjo, da vas bo oku\u017eil s protistrupom: mo\u010dnim odmerkom popotni\u0161ke (in \u017eivljenjske) strasti. \u2018Prepustite se svetu,\u2019<\/i> pravi japonski menih, \u2018in videli boste, kako radodaren bo do vas.\u2019<\/i> Prepustite se Velikemu potovanju<\/b> in po\u017eanjite podobne, radostne nagrade.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbNajbolj o\u010darljiv vidik filma je morda na\u010din, kako vsakdanjost prika\u017ee z ob\u010dutkom \u010dudenja, pri \u010demer zavra\u010da eksotizem zgodnjega 20. stoletja, a nas hkrati spominja, da resni\u010dnost pogosto\u00a0je<\/i> \u010darobna in nedoumljiva. \/\u2026\/ Film nas vrne k pogledu otroka, ki se \u010dudi svetu, polnemu mo\u017enosti, in v katerem vsak prizor skriva neskon\u010dno pomenov. \/\u2026\/ Po besedah portugalskega re\u017eiserja \/…\/ naj bi podobe Velikega potovanja<\/b> pri\u010darale \u2018spektakel sveta\u2019<\/i>. V tem smislu je film \u010dudovit paradoks: mestoma absurdna in namenoma artificielna zgodba o popotovanju dveh ljubimcev, ki nas navdihuje, da si pobli\u017eje ogledamo na\u0161 resni\u010dni svet in kako v njem \u017eivimo.\u00ab
\u2013 Bilge Ebiri,\u00a0Vulture<\/i><\/p>\n
\u00bbMiguel Gomes si kot vedno sam izmi\u0161lja lastna pravila, a bolj v smislu svobodne igre kot strogo za\u010drtanih smernic: s pripovedjo in arhivskim gradivom se poigrava, namesto da bi ju podrejal nekemu teoreti\u010dnemu principu. \/…\/ Vsi ti scenaristi\u010dni, arhivski in formalni prijemi na prvi pogled ustvarjajo veliko igro nasprotij: med mo\u0161kim in \u017eensko, fikcijo in dokumentarcem, studiem in resni\u010dnim svetom, preteklostjo in sedanjostjo, sliko in zvokom \/\u2026\/. Toda v resnici sku\u0161a Gomes dose\u010di ravno nasprotno: odpraviti domnevna nasprotja z dialekti\u010dno monta\u017eo, ki bolj zdru\u017euje kot lo\u010duje. Ta princip pa nikoli ne deluje mehani\u010dno ali na povsem enak na\u010din; neskladja in povezave se nenehno izumljajo na novo. Lahko bi celo rekli, da je u\u010dinek v\u010dasih veli\u010dasten, drugi\u010d malo manj, a zdi se, da je odvisen tudi od na\u0161e pozornosti in celo na\u0161ega razpolo\u017eenja: Gomes namre\u010d ne zama\u0161i lukenj, ne zategne \u0161ivov, temve\u010d nam dovoli, da sanjamo z njim in v tej ohlapni tapiseriji najdemo svoje mesto.\u00ab
\u2013 Marcos Uzal, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/i><\/p>\n
\u00bbNajbolj cinefilski med re\u017eiserji je ustvaril \u0161e eno zapeljivo odo filmski umetnosti. \/\u2026\/\u00a0Veliko potovanje<\/b> s prepletanjem igranih in dokumentarnih posnetkov elegantno pre\u010dka sto let (filmske) zgodovine \/\u2026\/. Rezultat je \u010dista poezija. Zgodba in njena \u010dustva so morda res zasidrani v resni\u010dnosti, toda logika, ki ji sledijo, je izklju\u010dno filmska.\u00ab\u00a0
\u2013 Giovanni Marchini Camia,\u00a0Najbolj\u0161i filmi leta 2024,<\/i> Sight and Sound<\/i>\u00a0<\/i><\/p>\n
\u00bbNajve\u010dja privla\u010dnost filma so \u010dudovite vzhodno- in jugovzhodnoazijske lokacije, od Singapurja in Bangkoka do \u0160anghaja in Ranguna, ki v gledalcu vzbujajo \u017eeljo po potovanju. To je film, v katerem se je vredno izgubiti.\u00ab
\u2013 Justin Chang, The New Yorker<\/i><\/p>\n
\u00bbVeliko potovanje<\/b> je ljubezenska zgodba, v kateri se ljubimca nikoli ne sre\u010data. \/\u2026\/ toda Veliko potovanje<\/b>, vrhunska estetska lekcija filmske singularnosti, ki se dogaja danes in obenem nekje leta 1918 v kolonialni Aziji \/\u2026\/, je tako dobro zblendano in tako imerzivno, da ne boste lo\u010dili med \u010drno-belo in barvami. Imeli boste ob\u010dutek, da gledate \u010drno-beli film, pa \u010deravno se bodo vmes pri\u017eigale barve. \u010crno-beli film v barvah. Nemi film z zvokom. Metafizi\u010dni potopis. Metaspektakel sublimnosti. In vendar je vse tako kineti\u010dno, da vas ne bo zmedlo. \/\u2026\/ Veliko potovanje<\/b>, v katerem odmevajo esejisti\u010dna vrtoglavica Markerjevega dokuja Sans Soleil<\/b>, transcendentalizem Apichatponga Weerasethakula, antikolonializem Greenovega Mirnega Ameri\u010dana<\/i> in postkolonialna melanholija Malrauxove Kraljevske poti<\/i>, je film o koncu ljubezni, kolapsu spomina, razpadanju imperija in zatonu Zahoda. ZELO ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bbVeliko potovanje<\/b> sopostavlja dokumentarno potopisje in igrani film ter pri tem prepleta sedanjost in preteklost. \/\u2026\/ Prijemi, ki na povr\u0161ju morda delujejo samo kot sredstva nadrealizma, u\u010dinkujejo tudi kot poseg v orientalisti\u010den pogled zahodnega filma. Gomesov film je poln zasukov, ki nam prepre\u010dujejo, da bi se udobno namestili v katerega koli od njegovih nastavkov. Edward je uslu\u017ebenec britanskega imperija, a oba britanska protagonista govorita portugalsko. Ob tem se narativni glasovi in jeziki, v katerih pripovedujejo, spreminjajo glede na geografsko lokacijo \u2013 kot da bi zgodbo pripovedovale de\u017eele, skozi katere se pomikamo. Tudi ve\u010dina doma\u010dinov govori svoj materni jezik, razumevanje tega pa je onemogo\u010deno tako tujim protagonistom kot nam, tujim gledalcem. Kar na papirju deluje kot poklon pustolovskim epom in velikim ljubezenskim zgodbam iz filmskega kanona, se v dveh urah tako po\u010dasi plasti v veliko bolj slojevit odgovor romantiziranju imperialne preteklosti in ustaljenim pristopom k filmskemu ustvarjanju.\u00ab portret avtorja Portugalski cineast Miguel Gomes (Tabu, 1001 no\u010d) nas z razburkano ljubezensko zgodbo, postavljeno v kolonialno Azijo zgodnjega dvajsetega stoletja, popelje na sanjsko popotovanje skozi preteklost in sedanjost. Film, v katerem se prepletata melanholi\u010dna drama in screwball komedija, je prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":371241,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351528"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/371241"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351528"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Vanja Gaji\u0107, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n
<\/b>Miguel Gomes (rojen leta 1972 v Lizboni) je avtor filmov, kot so Obraz, kakr\u0161nega si zaslu\u017ei\u0161<\/b>\u00a0(A Cara que Mereces, 2004), Na\u0161 ljubi mesec avgust<\/b>\u00a0(Aquele Querido M\u00eas de Agosto, 2008) in Tabu<\/b> (2012, nagrada FIPRESCI na Berlinalu) ter trilogije 1001 no\u010d<\/b> (As Mil e Uma Noites, 2015).<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"