zgodba
<\/b>Vermiglio, 1944. Ko v odmaknjeno vas visoko v italijanskih Alpah prispe sicilijanski dezerter, mol\u010de\u010di mladeni\u010d takoj pritegne pozornost najstarej\u0161e h\u010derke lokalnega \u0161olskega ravnatelja. Medtem ko se vojna pribli\u017euje koncu, njuna ljubezen spro\u017ei niz dogodkov, ki za vedno spremenijo usodo dekletove \u0161tevil\u010dne dru\u017eine \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbNekega poletnega popoldneva nas je o\u010de zapustil. Pogledal nas je z velikimi in za\u010dudenimi otro\u0161kimi o\u010dmi, nato pa jih za vedno zaprl. Sli\u0161ala sem \u017ee, da \u010dlovek v poznej\u0161ih letih spet postane otrok, nisem pa vedela, da se ti starosti lahko zdru\u017eita na enem samem obrazu. V mesecih, ki so sledili, me je o\u010de za\u010del obiskovati v sanjah. Vrnil se je v svoj otro\u0161ki dom v Vermigliu. Imel je \u0161est let, noge kozoroga, brezzobo se je smejal, pod pazduho pa je nosil tale film: \u0161tiri letne \u010dase v \u017eivljenju svoje velike dru\u017eine. Zgodbo o otrocih in odraslih, smrtih in rojstvih, razo\u010daranjih in preporodih, o tem, kako so se v ovinkih \u017eivljenja tesno dr\u017eali drug drugega in kako so iz skupnosti rasli v posameznike. Zgodbo o vonju po lesu in toplem mleku v mrzlih jutrih. Z oddaljeno, a vseprisotno vojno, kot so jo do\u017eivljali ljudje, ki so ostali zunaj tega velikega stroja: matere, ki so svet opazovale iz kuhinje, z novorojen\u010dki, ki so umirali zaradi prekratkih odej; \u017eenske, \u017eive\u010de v strahu, da bodo kmalu postale vdove; kmetje, \u010dakajo\u010di na sinove, ki se niso nikoli vrnili; u\u010ditelji in duhovniki, ki so nadome\u0161\u010dali o\u010dete. To je vojna zgodba brez bomb in velikih bitk. Postavljena v svet, kjer vladajo neusmiljeni zakoni gor\u00e1, ki \u010dloveka vsak dan spominjajo na njegovo majhnost.
Vermiglio<\/b> je pokrajina du\u0161e; \u2018dru\u017einski leksikon\u2019, ki \u017eivi v meni, na pragu nezavednega; izkaz ljubezni do mojega o\u010deta, njegove dru\u017eine in vasice, kjer so \u017eiveli. Film, ki se preko osebne zgodbe pokloni kolektivnemu spominu.\u00ab
\u2013 Maura Delpero<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMaura Delpero se ni le odpravila v vas in tam posnela filma: vklju\u010dila je prebivalce, opravila intervjuje z vsemi, ki so se \u0161e nejasno spominjali tistih \u010dasov, ter film pre\u017eela z barvami in zvoki skupnosti. V\u010dasih kak\u0161en film s pridihom retorike ozna\u010dimo za \u2018do\u017eivetje\u2019: ne da bi se spotaknil ob tisto grozno besedo \u2018izkustveni\u2019, lahko re\u010dem, da je Vermiglio<\/b> do\u017eivetje \u2013 tako za tiste, ki so ga ustvarili, kot za vas, ki si ga boste ogledali v kinu. \/…\/ To je film-svet, potovanje h koreninam te nesre\u010dne, \u010dudovite de\u017eele po imenu Italija.\u00ab
\u2013 Alberto Crespi, La Repubblica<\/i><\/p>\n
\u00bbAli je mogo\u010de posneti film, postavljen v preteklost, ki govori o sedanjosti? Ali pa znanstvenofantasti\u010dni film, ki se dogaja v prihodnosti, a v resnici opisuje dogodke izpred mnogih let? Pri tem ne mislim toliko na alegorije, metafore in prilike, pa\u010d pa na s\u00e1mo snovnost podobe, njeno brez\u010dasno telesnost. Vermiglio<\/b> strogo gledano pripoveduje o dogodkih v neki vasi v italijanskih Alpah tik po drugi svetovni vojni. V njem ni nikakr\u0161nega anahronisti\u010dnega namena. \/\u2026\/ Pa vendar so vsako \u010dustvo, vsaka gesta, vsaka najmanj\u0161a podrobnost tako jasni, tako blizu \u2018tukaj in zdaj\u2019, da ga lahko gledamo kot kroniko najbolj o\u010ditne sedanjosti \u2013 in v tem je nedvomno \u010dude\u017e. \/\u2026\/ Vermiglio<\/b> je podroben in poglobljen portret \u0161tevilnih re\u010di: materinstva, dru\u017eine, dvomov, \u017eelje, ma\u010dizma, bega. A \u0161e pomembnej\u0161e \u2013 to je portret \u010dasa samega. Vsaka sli\u010dica temelji skoraj izklju\u010dno na tistem, kar skriva pred pogledom. Prava zgodba, tista, ki govori o ne\u010dem onkraj povedanega, se razvija zunaj vidnega polja, v gledal\u010devi zavesti, obmo\u010dju, ki ni le magi\u010dno, ampak predvsem skupno. In zato je ravno toliko nenavadna za svoj kraj in \u010das kot univerzalno prepoznavna in brez\u010dasna \u2013 in prav v tem je njeno bistvo.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbNikomur od nas se ni treba vrniti prav dale\u010d v dru\u017einsko zgodovino, da bi tr\u010dili ob vrzel v medgeneracijskih spominih, ki je ne more zapolniti noben \u017eive\u010di sorodnik. Izjemni, formalno rigorozni in vizualno \u010dudoviti Vermiglio<\/b> se dogaja v preteklosti, a deluje kot nekak\u0161na dru\u017einska skrivnost iz prihodnosti, pripovedovana v sedanjiku; iz perspektive, ki ni ravno bo\u017eja, a izvira iz ne\u010desa, kar bi lahko imenovali tudi Bog \u2013 iz duha mater, sester in h\u010dera, ki so \u017eivele prej in potem; \u017eensk, ki so zaupale mogo\u010dnim goram, da bodo varovale njihove skrivnosti.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbMaura Delpero zna iz igralske zasedbe, me\u0161anice igralcev in neprofesionalcev, resni\u010dno izvabiti najbolj\u0161e; \u0161e posebej prepri\u010dljiva je Martina Scrinzi v vlogi Lucie. Toda najbolj od vsega navdu\u0161ita intimnost in ostrina re\u017eiserkinega pogleda: otro\u0161ka soba s skupnimi posteljami, kjer potekajo klju\u010dni ve\u010derni klepeti; hlev s kravo; u\u010dilnica z gramofonom na navijanje; garderobna omara, kamor se hodi skrivat Ada; ter miza, okoli katere se ob ve\u010derji gnete ducat ljudi \u2013 vse je prikazano s tak\u0161nim ob\u010dutkom za podrobnosti, da lahko prizore skoraj zavohamo. \/\u2026\/ Vermiglio<\/b> je film v tihem spopadu s samim seboj. Situacije opisuje z ne\u017enostjo spominov, hkrati pa jih potrese z ostro kritiko. Upor se skriva v detajlih.\u00ab
\u2013 Nick James, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbVermiglio<\/b> me je povsem prevzel. Obo\u017eujem lanene tkanine in preprosto robustno pohi\u0161tvo, sneg in sve\u017ee kravje mleko \u2013 svet, ki ga raziskuje Vermiglio<\/b>, me zelo privla\u010di. Poleg tega globoko cenim izjemne sposobnosti Maure Delpero, ki je tako suvereno in zrelo vodila zgodbo tak\u0161nih razse\u017enosti. \/\u2026\/ Sprva sem mislila, da bo \u0161lo za nekak\u0161no nostalgi\u010dno obujanje preteklosti, potem pa so zgodbi o mladi ljubezni sledili vzponi in padci resni\u010dnega \u017eivljenja, smrt in izdaja … \/\u2026\/ Vermiglio<\/b> je veliko darilo. \/\u2026\/ Navdu\u0161ena sem nad re\u017eiserkinim talentom in odlo\u010dnostjo, pa tudi nad lepoto, ki jo pri\u010dara v Vermigliu<\/b>. Sem obo\u017eevalka!!!\u00ab
\u2013 Jane Campion<\/p>\n
\u00bbTo je vas iz grozljivk (ja, vas ob gozdu, \u010de ho\u010dete), le da se grozote dogajajo dale\u010d stran. Vojne ne vidimo. Fa\u0161izma tudi ne. Toda ko gledate to vas, ko gledate tiktakanje te skupnosti, v kateri se novo, ki se rojeva, takoj postara, se spra\u0161ujete, koliko sta oba svetova \u2013 ta, ki je v ospredju, in ta, ki je v ozadju, vas in vojna, dru\u017eina in fa\u0161izem \u2013 vendarle vzro\u010dno povezana. Mika vas, da bi vpra\u0161ali: kaj, \u010de je ta uro\u010dena, idili\u010dno tesnobna neoneorealisti\u010dna vas, ki terja lojalnost in v kateri vsi bolj ko ne hodijo po prstih in \u0161epetajo (da ne bi razjezili ali u\u017ealili Cesareja, Boga ipd.), dejansko fa\u0161istov sen? ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bbFilmske zgodbe in prikaz \u017eivljenja temeljijo na pri\u010devanjih sorodnikov in predvsem sorodnic re\u017eiserke Maure Delpero, tako da prek usod junakov dobimo tudi izostren vpogled v \u017eivljenje, pravice in usode \u017eensk v takratni dru\u017ebi. Pri tem se avtorica izogne pretirano ideolo\u0161kemu narativu, tako da ne dobimo eksplicitnih prizorov zatiranja, to pa seveda naredi vdanost junakinj v njihove dru\u017ebene usode toliko bolj tragi\u010dno. Tako film v njihovih zgodbah prika\u017ee soo\u010danje z depresijo, prisiljenost v nenehno rojevanje brez prave zmo\u017enosti skrbi za vse dojen\u010dke, izredno omejene karierne mo\u017enosti in neizbrisno obvezo do dru\u017eine in skupnosti. \u010ceprav je feministi\u010dna nota prisotna, pa ta ne odvrne pozornosti od pristnosti prikaza Vermiglia, umirjenega \u017eivljenjskega tempa, \u017eelje po znanju in izobrazbi, premagovanja na videz nemogo\u010dih ovir, iskanja svobode znotraj skupnosti in sre\u010de v drobnih re\u010deh.\u00ab portret avtorice Tiho presunljiva, \u010dudovito posneta pastoralna drama, ki jo italijanska re\u017eiserka pripoveduje v \u0161tirih poglavjih, postavljenih v \u0161tiri letne \u010dase. Velika nagrada \u017eirije v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":378456,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351347"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378456"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Igor Harb, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n
<\/b>Maura Delpero se je rodila v Bolzanu, \u0161tudirala knji\u017eevnost v Bologni in Parizu ter film v Buenos Airesu. V svojih prvih delih, kot sta Signori professori<\/b> (2008) in Nadea e Sveta<\/b> (2012), je raziskovala mejo med igranim in dokumentarnim filmom. Za celove\u010derni prvenec Maternal<\/b> (2019) je prejela ve\u010d nagrad na mednarodnih festivalih, tudi v Locarnu in Cannesu. Vermiglio<\/b> je njen drugi celove\u010derec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"