zgodba
<\/b>Eva je vestna in predana zaporni\u0161ka paznica. Njeni visoki ideali in ob\u010dutek za pravico pa se znajdejo na preizku\u0161nji, ko v zapor pripeljejo morilca njenega sina. Ne da bi razkrila svoje motive, Eva zaprosi za premestitev na njegov oddelek \u2013 najbolj nasilen in najstro\u017eje varovan del zapora \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbZapori se mi zdijo izredno zanimivo ozadje za pripovedovanje zgodb: vsi tisti ekstremni liki, jasno oblikovana pravila in mo\u010dna dinamika mo\u010di. Tudi lokacija sama je polna simbolike in arhetipov. Toda zdi se mi, da filmi, postavljeni v to okolje, pogosto pripovedujejo zelo podobne zgodbe. Jaz pa sem videl prilo\u017enost, da povem druga\u010dno zgodbo, iz druga\u010dnega zornega kota.
Gledano \u0161ir\u0161e je vsak zapor ogledalo dru\u017ebe, ki ga je zgradila. Zdi se mi, da se na Danskem \u2013 pravzaprav v ve\u010dini Evrope \u2013 \u0161e nismo odlo\u010dili, kak\u0161ni naj bodo na\u0161i zapori, s tem pa tudi ne, kdo \u017eelimo biti kot narod. Smo razumna ali \u010dustvena bitja? Verjamemo v odpu\u0161\u010danje in rehabilitacijo ali pa imamo raje ma\u0161\u010devanje in kazen? Kazenskopravni sistem sku\u0161a trenutno zadovoljiti obe strani, \u010deprav sta v o\u010ditnem nasprotju. Ta paradoks se mi zdi izjemno zanimiv \u2013 in prav to je konflikt, ki sem ga \u017eelel raziskati. \/\u2026\/
Med ustvarjanjem Paznice<\/b> smo ves \u010das govorili, da gre za \u2018na glavo obrnjen zaporni\u0161ki film\u2019. \/\u2026\/ Mislim, da v bistvu govori o \u017eenski, ki je ujetnica \u017ealosti, pa tudi o njeni potrebi, da se osvobodi tega zapora. To lahko dose\u017ee z ma\u0161\u010devanjem ali pa odpu\u0161\u010danjem. Toda moj film ne sku\u0161a sporo\u010diti, da je ena izbira prava, druga pa napa\u010dna. Zame je pomembno, da gledalcem pusti nekaj vpra\u0161anj.\u00ab
\u2013 Gustav M\u00f6ller<\/p>\n
kritike \u00bbRe\u017eiser in scenarist Gustav M\u00f6ller se po preboju s filmom\u00a0112<\/b> vra\u010da s \u0161e enim klavstrofobi\u010dnim trilerjem \/\u2026\/ o moralno kompromitirani osebi v sistemu organov pregona, katere zna\u010dajske pomanjkljivosti odra\u017eajo \u0161ir\u0161e strukturne napake \/…\/.\u00a0Paznica<\/b> \/…\/ je bogatej\u0161a in prodornej\u0161a od M\u00f6llerjevega prvenca, \u010deprav \/\u2026\/ zaradi pere\u010dih vpra\u0161anj, ki jih iztisne iz skrajno preproste premise, deluje bolj kot dru\u017ebenopoliti\u010dna miselna vaja kakor pa \u017eiv portret kazni in odre\u0161itve.\u00ab \u00bbM\u00f6ller je ustvaril soliden drugi celove\u010derec, ki nas spomni na nekatere neprijetne resnice o ciljih in mejah rehabilitacije, medtem ko se poglablja v notranji boj protagonistke, razpete med ob\u010dutek dol\u017enosti in osebne dileme.\u00ab \u00bbNa trenutke se zdi, da film zanemari [logiko] v korist dramatur\u0161ke u\u010dinkovitosti. Tisto pa, o \u010demer ne podvomimo niti za trenutek, je kakovost mo\u010dnih in docela prepri\u010dljivih igralskih nastopov: tako vedno odli\u010dne Sidse Babett Knudsen kot Sebastiana Bulla, ki je s kombinacijo obraza surove\u017ea in transparentnih \u010dustev otroka naravnost srhljiv. Igralca skupaj krmarita izjemno protisloven in spreminjajo\u010d se odnos med likoma; zapleteno dinamiko, ki odlo\u010dilno prispeva k uspehu filma.\u00ab \u00bbLjubiteljem serije Oblast<\/b> (Borgen) film razkrije bolj nepredvidljivo plat zvezdnice: Sidse Babett Knudsen uprizori na trenutke resni\u010dno divji igralski nastop, pre\u017eet z besom in ob\u017ealovanjem.\u00ab \u00bbNo, Mikkel, \u00bbpravi\u00ab mo\u0161ki, ima kon\u010dno pred sabo \u017eensko z ve\u010djo mo\u010djo in ve\u010d pravicami. Eva \/…\/ sklene, da se bo \u00bbprebila\u00ab do njega in ga – magari v slogu pedantnega, sistemati\u010dnega angela ma\u0161\u010devanja – disciplinirala, ukrotila in udoma\u010dila, toda Mikkel ne bi bil utele\u0161enje neopatriarhalnih\u00a0fantazij in manipulacij, \u010de ne bi hotel disciplinirati, ukrotiti in udoma\u010diti nje. Drug drugega obsedeta,\u00a0toda pobegniti ne moreta \u2013 je\u010da je njun metaoder, skop, asketski in o\u010di\u0161\u010den vse artificielnosti in vseh distrakcij, golo, intenzivno, ekstremno, neizbe\u017eno prizori\u0161\u010de zadnje bitke spolov. ZA+\u00ab \u00bbZapornik in \u010duvaj sta zaprta v isti kleti. Celoten film, razen kratkega izleta, se dogaja v tej kleti, v zaporu smo tudi gledalci, ki se privajamo tako klavstrofobi\u010dni rutini kot ekscesom. Eva je tam dneve\u00a0in no\u010di, to je njen svet, ker zunaj njega nima ni\u010desar, je neke vrste prostovoljna kaznjenka, le da je del \u00bbdobre\u00ab strani, del sistema, ki verjame v \u010dlovekovo prevzgojo. A le do dolo\u010dene to\u010dke. Od te to\u010dke naprej gre le \u0161e obvladovanje ljudi, ki morajo zvoniti za odhod na strani\u0161\u010de, a je ta zvonec lahko presli\u0161an, \u010de tako odlo\u010di paznik, ljudi, ki jih, kompulzivne, privezujejo na mize kot v srednjem veku, in ki jih razglasijo za nepopravljive. Torej obsojene na ve\u010dno klet.\u00ab \u00bbA poanta, ki jo film sporo\u010da, je jasna. V zaporu ni zmagovalcev, vsi so pora\u017eenci. Mesto najbolj\u00a0brutalnega izraza dr\u017eavnega monopola nad nasiljem terja svoj davek. In tudi paznica ga mora nositi. Medtem ko zaporniki vsaj vidijo svoje re\u0161etke in vedo, kako dolgo bodo za zapahi, pa svojega lastnega zapora do pretresa Eva sploh ne opazi. Dodatno plast tragi\u010dne usode Evinega sina in njunega odnosa film tako postavi na popolnoma novo raven. Iz zaporni\u0161kega filma ma\u0161\u010devanja se pretvori v dru\u017einsko dramo o te\u017eavnem soo\u010danju star\u0161ev s sinovi-prestopniki. In s tem v ospredje postavi krivdo, \u010dustveni ekvivalent zaporu. Krivda, ki jo pooseblja Evin sin, \u0161e bolj kot zapor nerazlo\u010dljivo povezuje Evo in Mikkela. Skozi to povezavo pa v temen zaporni\u0161ki svet posije celo \u017earek upanja, da je rehabilitacija ene in drugega mogo\u010da.\u00ab Danski re\u017eiser Gustav M\u00f6ller se po uspe\u0161nem minimalisti\u010dnem prvencu 112 (Den skyldige) vra\u010da s \u0161e enim psiholo\u0161kim trilerjem, tokrat postavljenim med zidove strogo varovanega zapora.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":351344,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351343"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/351344"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>\u00bbM\u00f6ller \/\u2026\/ gledalcu zastavlja vpra\u0161anja o zlorabi institucionalizirane mo\u010di, moralnosti, pravi\u010dnosti ter mehanizmih kaznovanja in rehabilitacije obsojencev. Vse na\u0161teto pa zapakira v privla\u010den triler, napeto igro ma\u010dke z mi\u0161jo, v kateri se karte do konca filma ve\u010dkrat preme\u0161ajo.\u00ab
\u2013 An\u017ee Lebinger,\u00a0Dnevnik<\/em><\/p>\n
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u2013 Davide Abbatescianni, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u2013 Wendy Ide, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u2013 Peter Debruge, Variety<\/i><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u2013 Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko,\u00a0Dnevnik<\/i><\/p>\n
\u2013 \u017diga Brdnik,\u00a0Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"