zgodba
<\/b>9. november 2021. \u0160estindvajset dahomejskih dragocenosti bo kmalu zapustilo Pariz in se vrnilo v de\u017eelo izvora, dana\u0161nji Benin. Predmeti so bili skupaj s tiso\u010di drugih zaplenjeni ob vdoru francoskih kolonialnih sil leta 1892. Njihovo 130-letno ujetni\u0161tvo se zdaj bli\u017ea koncu \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbLeta 2017 je imel Emmanuel Macron v Ouagadougouju, glavnem mestu Burkine Faso, govor, v katerem je dejal: \u2018V naslednjih petih letih bodo vzpostavljeni pogoji za za\u010dasno ali trajno restitucijo afri\u0161ke dedi\u0161\u010dine v Afriko<\/i>.\u2019 \/\u2026\/ Zame kot re\u017eiserko afri\u0161kega rodu je imela beseda \u2018restitucija\u2019 mo\u010dan pomen. Ne nazadnje se s temo ukvarjam v \u0161tevilnih svojih delih. Tudi filmi, ki sem jih posnela v Dakarju med letoma 2009 in 2019, govorijo o procesu vra\u010danja: o vra\u010danju k afri\u0161kim koreninam, tistemu delu mene, ki je bil predolgo zakopan pod hegemonijo mojega zahodnega okolja. Tu pa je bila tudi vznemirjujo\u010da povezava med vra\u010danjem afri\u0161kih artefaktov in likom duha v filmu Atlantique<\/b>, katerega scenarij sem ravno kon\u010devala. Restitucija, duhovi, vra\u010danje, poprava krivic … vse to se je za\u010delo prepletati v moji glavi. \/\u2026\/ [Ob Macronovi izjavi] sem do\u017eivela pravi \u0161ok, saj sem se z \u017ealostjo zavedela, da si nikoli nisem zares predstavljala mo\u017enosti kakr\u0161nekoli restitucije. Niti si nisem znala zamisliti, kako bi bila sploh videti. A medtem ko sem si jo sku\u0161ala vizualizirati, se mi je v mislih \u017ee za\u010del oblikovati film. Sprva sem razmi\u0161ljala o igranem celove\u010dercu, ki bi prikazoval epsko pustolov\u0161\u010dino artefakta od njegove prisvojitve v poznem 19. stoletju do vrnitve v domovino leta 2075. Dogajanje sem postavila v prihodnost, saj se mi je zdelo malo verjetno, da bi bili lahko kmalu pri\u010da tak\u0161nemu zgodovinskemu poglavju \/\u2026\/. Kljub temu sem svojima producentkama rekla \/…\/, da moramo biti pripravljeni. Budno smo spremljali medije, dokler nas ni nekega dne presenetila novica o restituciji 26 kraljevih dragocenosti iz Abomeja (Benin), na\u010drtovani za 10. november 2021. \/\u2026\/ To je bila prava tekma s \u010dasom: dobiti smo morali dovoljenje beninske vlade \/\u2026\/, hkrati pa urediti vso logistiko za snemanje na lokacijah od Pariza do Cotonouja \/\u2026\/. Vra\u010danje afri\u0161kih kulturnih dobrin, naropanih med francosko kolonizacijo, zadeva predvsem mlade Afri\u010dane. Ti o temi \u0161e niso imeli prilo\u017enosti spregovoriti, saj so si jo prisvojili politiki oziroma je ostajala omejena na akademsko sfero. Vpra\u0161anje je bilo nujno premakniti z vrha k temeljem; ustvariti prostor, ki bi mladim omogo\u010dil, da restitucijo prepoznajo kot del lastne zgodovine in temo znova vzamejo za svojo. Dobiti so morali prostor, kjer bodo sli\u0161ani. \/\u2026\/ Zgodovinska razse\u017enost trenutka je imela mitsko plat, ki sem jo sku\u0161ala ujeti z na\u010dinom snemanja. \u017delela sem, da bi gledalec za\u010dutil te\u017eo, kompleksnost in vzdu\u0161je trenutka. Resni\u010dnost pogosto ustvari podobe, ki so veliko bolj presenetljive od fikcije. Osupnil me je izrazito tehni\u010den postopek vra\u010danja, ki je spominjal na nekak\u0161no pogrebno slovesnost, pospremljeno z zvoki vrtalnikov in hrupom gradbi\u0161\u010da. Vstopili smo v obdobje muzejskega nemira. Vzdu\u0161je je bilo zelo naelektreno, \u010dutili smo minevanje vsake sekunde. Zgodovina je spreminjala smer, nekaj se je obra\u010dalo. V\u010dasih se vsakdanji ljudje spremenijo v mitolo\u0161ke like; arhetipe, ki jih je treba prepoznati in povzdigniti. \/\u2026\/ Vsi filmi, ki sem jih posnela v Senegalu, so bili v jeziku wolof. To je bila izrazito politi\u010dna izbira. Dahomej<\/b> nagovarja predvsem Benin\u010dane, ki bi se morali v filmu prepoznati. Naj bo zgodba, ki jo pripoveduje artefakt, \u0161e tako subjektivna, treba jim jo je vrniti v jeziku fon, ki ga v Beninu govorijo vsi. Fanon pravi: \u2018Govoriti jezik pomeni absolutno obstajati za drugega\u2019<\/i>. Pomeni pa tudi absolutno obstajati sam zase. Dahomej<\/b> k restituciji pristopa z afri\u0161ke perspektive in hkrati nagovarja univerzalno; univerzalnost pa je prizma, ki si jo je od nekdaj lastil Zahod. Da bi poudarila subjektivnost del, sem se jim odlo\u010dila dati notranji glas. \u017delela sem jih re\u0161iti vloge predmetov, na katero so bili obsojeni vse od svoje ugrabitve, da bi znova postali \u2018subjekti\u2019 lastne zgodbe; akterji in hkrati pripovedovalci lastne epopeje. \/\u2026\/ Zaradi zgodovinskih, politi\u010dnih (in seveda poeti\u010dnih) razlogov sem \u017eelela zgodbo [artefakta \u0161t. 26] napisati v sodelovanju s pisateljem haitijskega porekla. Skoraj vsi Haitijci so potomci \u010drnskih su\u017enjev, ki so bili v za\u010detku 18. stoletja ve\u010dinoma izgnani iz Beninskega zaliva in zahodne Afrike (vklju\u010dno s Senegalom). Od sredine 18. stoletja je glavnina deportiranih Afri\u010danov prihajala iz Konga; na splo\u0161no so pred haitijsko revolucijo ve\u010dinoma prihajali iz centralne Afrike. Poleg sloga, ki bi ga pisatelj ali pesnik vnesel v pripoved artefakta, mi je veliko pomenila tudi haitijska komponenta. \/\u2026\/ Dahomej<\/b> bi lahko ozna\u010dila za \u2018fantasti\u010den dokumentarec\u2019. \u010ce bodo gledalci pri\u0161li iz kina z vpra\u0161anji; \u010de bodo imeli ob\u010dutek, da so do\u017eiveli nekaj edinstvenega; in seveda, \u010de se jih bo film dotaknil, potem sem morda prispevala svoj dele\u017e k bolj presenetljivi in inovativni filmski umetnosti.\u00ab
\u2013 Mati Diop<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMlada francosko-senegalska re\u017eiserka, h\u010derka glasbenika Wasisa Diopa in ne\u010dakinja cineasta Djibrila Diopa Mamb\u00e9tyja (1945\u20131998), je posnela svoj najbolj nenavaden film doslej. Kratek, intenziven, iskren, ve\u010dplasten. Pa tudi neopredeljiv: dokumentarec brez pou\u010devanja, esej brez podpisa, rekonstitucijo brez fikcije.\u00ab
\u2013 Jacques Mandelbaum, Le Monde\u00a0<\/b><\/i><\/p>\n
\u00bbMati Diop se z radovednostjo, domi\u0161ljijo in inteligenco loti klju\u010dnega trenutka na razburkani \u010dasovnici postimperialne kulturne politike. Svoj izvrsten hibridni dokumentarec, kratek, a silovit, zasnuje kot tanek vzvod, ki odpre zape\u010dateno \u0161katlo kolonialne zgodovine, iz nje pa na dan privre na stotine z njo povezanih izbrisov in krivic. \/…\/ Podoba, ki jo ustvari film, je veliko bolj obse\u017ena in kompleksna, kot bi lahko sklepali iz njegovega 68-minutnega trajanja. \/\u2026\/\u00a0Dahomej<\/b> je presunljiv in vznemirljiv primer poezije, ki nastane, ko mrtvi in razla\u0161\u010deni spregovorijo z \u017eivimi in preko njih.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang,\u00a0Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbEnako pomembna kot tema razprave ali briljantnost argumentov je izbira pravega trenutka. Odli\u010den primer je\u00a0Dahomej<\/b>, dokumentarec Mati Diop, ki pripoveduje o dejanju pravice, zgodovinskem, \u010de \u017eelite, in to na na\u010din, ki je ravno toliko podroben in natan\u010den kot sanjski; resni\u010den, a po svoje fantasti\u010den; zavezan svojemu \u010dasu in hkrati povsem zunaj njega. \/\u2026\/ Mati Diop povzdigne preprostost v mojstrovino s skoraj sanjskim dokumentarcem, zgodbo o poskusu poprave krivic, ki je hkrati tudi poskus afirmacije ter priznanja krivde. \/\u2026\/ Lep, \u010dudovit film.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbDoma\u010dini strmijo, ulice so polne, nekateri jo\u010dejo – v repatriaciji svoje kulturne dedi\u0161\u010dine vidijo zgodovinski mejnik, vrnitev prihodnosti. Konec je mraka. In nejasnosti. Zdaj lahko povejo zgodbo o sebi. Pa se vrne le 26 artefaktov – 6.974 jih je \u0161e vedno v ujetni\u0161tvu, no, v \u00bbjamah civiliziranega sveta\u00ab. Toda vsi ne verjamejo, da bi bila lahko vrnitev preteklosti res tako blazno blagodejna in transformativna (nekdo pravi, da je to \u00bbgroba \u017ealitev\u00ab), navsezadnje, repatriacija dahomejske\u00a0preteklosti \u00bbnehote\u00ab razkrije, da je dahomejsko kraljevino \u2013 posebej v \u010dasu kralja Gheza, ki zdaj nastopa kot vest – poganjala trgovina s su\u017enji, tako da Beninci niso ravno potomci su\u017enjev. Repatriacija kulture je ganljiva, a vse, kar (te) gane, vedno navdaja tudi z nelagodjem. ZELO ZA\u00ab Poeti\u010dni dokumentarec francosko-senegalske re\u017eiserke Mati Diop (Atlantique) daje glas artefaktom, ki se iz izgnanstva v Franciji vra\u010dajo v svojo domovino, Benin, ter prisluhne mladim, medtem ko razpravljajo o pomenu tega zgodovinskega dogodka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":351334,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351333"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/351334"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"