zgodba
<\/b>V natrpanem in kaoti\u010dnem Mumbaju se prepletejo zgodbe treh \u017eensk razli\u010dnih generacij: Prabha, ki se ji mo\u017e \u017ee ve\u010d kot leto ni oglasil iz Evrope, nekega dne po po\u0161ti prejme nepri\u010dakovano darilo; njena mlada sostanovalka Anu i\u0161\u010de koti\u010dek, kjer bi lahko bila intimna s svojim muslimanskim fantom; Prabhini prijateljici Parvati po mo\u017eevi smrti grozi izselitev iz stanovanja, v katerem je \u017eivela ve\u010d kot dvajset let \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bb\u017delela sem posneti film o \u017eenskah, ki zapustijo doma\u010di kraj in odidejo delat drugam. Mumbaj se mi je zdel idealno prizori\u0161\u010de za tak\u0161no zgodbo. Drugi vidik mesta, ki me je zanimal, je njegova nenehna evolucija. Zaradi nepremi\u010dninskega razcveta, ki smo mu trenutno pri\u010da, se nekateri deli spreminjajo z neverjetno hitrostjo. Investitorji si neprestano prila\u0161\u010dajo stavbe, v katerih ljudje \u017eivijo \u017ee leta in leta \u2013 pogosto brez dokumentov, ki bi dokazovali njihove pravice. Tiste, ki nimajo denarja, izselijo. \/\u2026\/ Anu in Prabha prihajata z juga Indije, iz zvezne dr\u017eave Kerala, od koder je doma veliko \u017eensk, ki delajo v Mumbaju. \/\u2026\/ \u0160tevilne izmed njih \u017eivijo same \u2013 morda ne povsem neodvisno, vendar z dolo\u010deno stopnjo avtonomije. Zelo zanimivo se mi zdi protislovje med ob\u010dutkom neodvisnosti, emancipacije in celo feminizma ter dejstvom, da \u017eenske ostajajo tesno povezane s svojo izvorno dru\u017eino. Ta \u0161e naprej nadzoruje njihovo dru\u017ebeno vedenje, vklju\u010dno s tem, koga lahko ljubijo in s kom se smejo poro\u010diti. \/\u2026\/ Pri ustvarjanju dokumentarca lahko posname\u0161 gradivo, ga za\u010dne\u0161 montirati, ugotovi\u0161, kaj manjka, in se po potrebi vrne\u0161 k snemanju. Igranih filmov se rada lotevam na podoben na\u010din, \u010deprav zaradi o\u010ditnih razlogov to ni vedno mogo\u010de. \/\u2026\/ Zdi se mi, da lahko zdru\u017eitev obeh pristopov zelo obogati film, in trdno verjamem, da nefikcija na ta na\u010din postane bolj fikcijska, fikcija pa bolj dokumentarna. In prav v tem se po mojem mnenju skriva \u010dar filmske umetnosti. \/\u2026\/ Ljubezen je v Indiji zelo politi\u010dna tema. Zato ne morem re\u010di, da moj film ni politi\u010den. Izbira zakonskega partnerja je pri nas izjemno kompleksno vpra\u0161anje. Kasta in vera med drugim mo\u010dno vplivata na to, s kom bo\u0161 pre\u017eivel \u017eivljenje. Nemogo\u010da ljubezen, ki je ena od rde\u010dih niti filma Vsi odtenki svetlobe<\/b>, je zelo politi\u010dna tema.\u00ab
\u2013 Payal Kapadia<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\/\u2026\/ pod povr\u0161jem zgodbe, ki v ospredje postavlja osamljenost sredi nikoli spe\u010dega mesta ter tegobe neodvisnih \u017eensk v moderni Indiji, ves \u010das tiho tlijo politi\u010dne teme, ki se dotikajo dogovorjenih porok, nemogo\u010de ljubezni med posameznikoma hindujske in muslimanske vere ter okrnjenih pravic ovdovelih \u017eensk. \u010custveno in senzualno filmsko izkustvo.\u00ab
\u2013 Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik<\/i><\/p>\n
\u00bbPravi filmski \u010dude\u017e, v katerem lahko najdemo nekaj humanisti\u010dne poezije Satyajita Raya in Edwarda Yanga. To je \u0161e toliko bolj izjemno, ker gre za re\u017eiserkin prvi igrani celove\u010derec \/…\/. Kak\u0161en talent!\u00ab
\u2013 Wendy Ide, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbElegantni film Payal Kapadia se nazadnje razkrije kot tisto, kar v resnici je: hvalnica mo\u010di medgeneracijskega sestrstva. Film se ne kon\u010da z ognjemetom, ampak z najbolj ne\u017enim in zadovoljnim vzdihom \u2013 tako likov kot tudi na\u0161im. Tiste trenutke mestne pokrajine, ki so odprli film, je zdaj mogo\u010de postaviti v kontrast in za\u010dutiti, da je destinacija, na katero smo prispeli ob zaklju\u010dni \u0161pici \/\u2026\/, vesolje dale\u010d. Toda pot do tega ob\u010dutka je po zaslugi re\u017eiserkinega bo\u017eanskega filma veliko bogatej\u0161a, kot bi si lahko kadarkoli predstavljali.\u00ab
\u2013 David Fear, Rolling Stone<\/i><\/p>\n
\u00bbV kinu smo \u017ee ve\u010dkrat gledali mestne simfonije, toda film Payal Kapadia je veliko bolj razmi\u0161ljujo\u010d in intimen. Recimo mu mestni nokturno ali pa mestni \u0161epet.\u00ab
\u2013 Bilge Ebiri, Vulture<\/i> <\/p>\n
\u00bbTo je film, ki se zdi kot dolg izdih; trenutek miru po tesnem objemu. Pre\u010dudovito.\u00ab
\u2013 Clarisse Loughrey, Independent<\/i><\/p>\n
\u00bbDovolj velik vtis naredi \u017ee dejstvo, \/…\/ da gre za prvi indijski celove\u010derec v skoraj treh desetletjih, izbran v tekmovalni spored festivala v Cannesu; njegova pretanjenost in \u010dutnost pa sta razlog za pravo slavje.\u00ab
\u2013 Justin Chang, The New Yorker<\/i><\/p>\n
\u00bbBorges je neko\u010d opisal Blakovo misel: \u010de se vid, tip in sluh ne bi tako vme\u0161avali v na\u0161 odnos s svetom, bi stvari cenili tak\u0161ne, kakr\u0161ne so \u2013 neskon\u010dne. \u2018Poglejmo na svet, ne da bi nas slepile o\u010di,\u2019 bi se lahko glasilo geslo manifesta. In to je na neki na\u010din igra, ki nam jo ponuja Indijka Payal Kapadia. \/\u2026\/ Vsi odtenki svetlobe<\/b> govorijo o \u017eelji, strasti, ve\u010dnem razo\u010daranju, ljubezni, pa tudi o emancipaciji ter \u017eenskah, ki najdejo same sebe, se postavijo pokonci in soo\u010dijo s svojimi strahovi. Film krmari po platnu kot nekak\u0161ne sanje, sanjane z odprtimi o\u010dmi; ves \u010das se zaveda prikazanega, a je hkrati zelo pozoren do druge strani. To je globoko \u010dutno delo, a tak\u0161no, ki nam pri\u010dara spokojnost, ve\u010dnost; tisto neskon\u010dnost, ki jo je sposobna ceniti le zadnja stran o\u010di, u\u0161es in ostalih \u010dutil.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbPoleg veli\u010dastnega potopisnega filma Grand Tour<\/b> Miguela Gomesa je bilo to edino delo v tekmovalnem programu [festivala v Cannesu], ki je resni\u010dno prebudilo moje \u010dute. \/…\/ Pauline Kael je neko\u010d pripomnila, da je melodrama \u2018glavno gonilo politi\u010dne misli v na\u0161ih filmih\u2019<\/i>. Morda je res pisala o nekaterih ameri\u0161kih klasikah \u0161tiridesetih let, toda misel bi zlahka prenesli na pri\u010dujo\u010di film, ki s pomo\u010djo \u017eanra obto\u017ei sistemske sile, s katerimi se spopadajo junakinje, hkrati pa protagonistkam pri\u010dara osupljivo empati\u010den finale. Z zaklju\u010dnim posnetkom \/…\/ se je festival najbolj pribli\u017eal trenutku \u010diste transcendence.\u00ab
\u2013 Leonardo Goi, Notebook<\/i><\/p>\n
\u00bbPayal Kapadia je v svoji kratki karieri, ki obsega le dva celove\u010derca, pokazala redek talent, da v banalni prozi indijskega vsakdana najde trenutke \u017elahtne poezije.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbIgrani prvenec nadarjene dokumentaristke prikli\u010de v spomin dela Lucrecie Martel in Alice Rohrwacher, a tu je tudi mo\u010dna romanti\u010dna nota, ki spomni na veliko ljubezensko afero Wong Kar Waija s Hongkongom.\u00ab \u00bbVsi odtenki svetlobe<\/b> \u2013 vsi odtenki sestrstva, vsi odtenki \u017eenske \u017eelje, vsi odtenki utopi\u010dnega\u00a0hrepenenja, vsi odtenki empatije, vsi odtenki senzualnosti, strasti, sanj in imaginacije \u2013 so\u00a0globoko politi\u010den film, navsezadnje, Parvati, Prabha in Anu izku\u0161ajo vse motnje cveto\u010de\u00a0dru\u017ebe, od brezobzirne gentrifikacije, srhljive ekonomske neenakosti in halucinacij\u00a0razla\u0161\u010denih do toksi\u010dne, \u00bbmrtve\u00ab mo\u0161kosti, odtujenih produktov (kot je elektri\u010dni lonec),\u00a0kulturne represije (kje naj se v tem privatiziranem, denacionaliziranem nacionalisti\u010dnem\u00a0svetu dobita zaljubljenca?) in megalomanije tajkunov, prepri\u010danih, da bodo, kot sli\u0161imo, zdaj\u00a0zdaj zamenjali Boga. ZELO ZA\u00ab \u00bbPayal Kapadia z izrednim ob\u010dutkom za nianse \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje, ki se ka\u017ee \u017ee prek njenega dokumentaristi\u010dnega pristopa, izrisuje portret osamljenosti \u017eivljenja v velemestu, v katerega od \u010dasa do \u010dasa posijejo drobni \u017earki topline in svetlobe. No\u010dne vedute mestnih stolpnic z razsvetljenimi\u00a0okni nakazujejo razpr\u0161enost, hkrati pa neizogibno povezanost v majhne, a trdne skupnosti. Vsi odtenki svetlobe<\/b> izpostavijo in s tem jasno poudarijo pomen skupnosti, ki jih ustvarjajo \u017eenske. Solidarna dr\u017ea, ki jo namenjajo druga drugi \/…\/, jim vliva mo\u010d in upanje, da kljub ohromelemu in togemu sistemu temo no\u010di v\u010dasih \u0161e vedno presvetlijo odtenki svetlobe.\u00ab Igrani prvenec Payal Kapadia, dobitnik velike nagrade \u017eirije v Cannesu, je prvi indijski film v tridesetih letih, ki se je uvrstil v tekmovalni program festivala.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":351305,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351304"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/351305"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351304"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Fionnuala Halligan, Screen Daily <\/em><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u2013 Tinkara Ur\u0161i\u010d Fratina,\u00a0Ekran<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"