zgodba
<\/b>Pode\u017eelje na vzhodu Gruzije. Ko med porodom umre novorojen\u010dek, porodni\u010darko Nino osumijo malomarnosti, njeno kariero pa \u0161e dodatno ogro\u017eajo govorice, da v okoli\u0161kih vaseh opravlja splave …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbApril<\/b> je moj skromni poklon Gruziji; prikazuje svet, poln bole\u010dine, a tudi izjemne lepote. Ko sem potovala od ene vasi do druge, opazovala \u017eivljenja \u017eensk v sencah va\u0161kih hi\u0161, poslu\u0161ala slabotne glasove tistih, ki so se po\u010dutile ujete v lastno usodo … je April<\/b> zrasel v pri\u010devanje o globokem, neznosnem so\u010dutju in uni\u010dujo\u010dem ob\u010dutku nemo\u010di. \u010ceprav ob\u010dasno morda deluje kot vro\u010di\u010dne sanje, pre\u017eete s tesnobo in jezo, gre za izraz ljubezni do kraja, od koder prihajam in ki ga bom vedno nosila s seboj. \/\u2026\/ Ko sem pred petimi leti pripravljala svoj prvi celove\u010derec Za\u010detek<\/b>, smo v vaseh v vzhodni Gruziji iskali otroke, ki bi nastopili v filmu. Prihajali so z materami, zato sem imela prilo\u017enost, da te \u017eenske spoznam in izvem ve\u010d o njihovem \u017eivljenju. Ve\u010dina je imela \u0161est ali sedem otrok. Nekatere niso znale ne brati ne pisati, prav tako ne njihovi otroci. Spoznala sem, da gre za za\u010darani krog: dekleta ne dobijo nobene izobrazbe, petnajstletne se poro\u010dijo \u2013 pri \u010demer jih nih\u010de nikoli ne vpra\u0161a, kaj si v \u017eivljenju \u017eelijo \u2013 in potem dobijo otroke. Kljub vsej ljubezni in skrbi, ki ju namenjajo svojim otrokom, jim ne morejo zagotoviti osnovne izobrazbe \u2013 in zgodba se ponovi. \/\u2026\/ April<\/b> se je za\u010del z izjemno \u017eensko, likom, ki ga pre\u017eema nekak\u0161na epskost. To je junakinja, ki uspe prese\u010di lastno trpljenje ter ga kanalizirati v svoje \u017eivljenjske odlo\u010ditve in ambicije. Na stvari gleda precej pragmati\u010dno, druga\u010de od okolice. Z izrazom \u2018epskost\u2019 ne mislim na pripovedni slog, temve\u010d na \u0161irok razpon posameznikovega \u017eivljenja in obstoja. Film se ukvarja tako z oprijemljivimi, prakti\u010dnimi vidiki \u017eivljenja kot s skrivnostnimi in nerazlo\u017eljivimi. Nina je povsem predana zdravni\u0161kemu poklicu, a svojo kariero postavlja na kocko, ko opravlja splave, da bi pomagala pacientkam v stiski. \u017denske sre\u010duje v njihovih najbolj intimnih trenutkih: ko med bole\u010dinami postajajo matere ali ko se \u2013 brez vednosti svoje dru\u017eine \u2013 podvr\u017eejo mu\u010dnemu splavu. Nina je lik, ki ljubi vse, a nikogar posebej. Njena empatija je brezmejna, a te\u017eko spleta intimne vezi. Ni\u010desar ne \u017eeli niti ne potrebuje zase, \u017eene jo le njeno poslanstvo. Toda na koncu se izka\u017ee, da ne more ni\u010desar zares spremeniti.\u00ab
\u2013 Dea Kulumbegashvili<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbApril<\/b> je mogo\u010den, kljubovalno ezoteri\u010den film. Od gledalcev zahteva precej\u0161en anga\u017ema, ki pa se jim obilno obrestuje.\u00ab
\u2013 Wendy Ide, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbRe\u017eiserka \u010dude\u017ea z naslovom\u00a0Za\u010detek<\/b> \/…\/ v svojem drugem filmu vztraja pri veliko bolj prizemljeni, blatni in, \u010de \u017eelite, transparentni zgodbi. In te\u017eki, zelo zelo te\u017eki. \/…\/ Kamera se zadr\u017ei pri vsakem trenutku, saj ve, da lahko razkrije tisto, kar rutinski, vsakdanji pogled skriva. To ni kontemplacija, ampak razodetje. April<\/b> ni diskurziven film. Ne gre za pripoved o trpljenju neke \u017eenske v zatiralskem okolju. Njegov cilj je veliko bolj ambiciozen: raziskati pogled sam ter opisati nesmiselnost vsake geste, ki dopu\u0161\u010da, spodbuja in \u0161\u010diti poni\u017eanje, \u017ealitev ali strah. Ne gre toliko za poziv k takoj\u0161njemu politi\u010dnemu ukrepanju kot za poskus preoblikovanja vsega, za\u010den\u0161i z na\u010dinom, kako gledamo, razumemo.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbT. S. Elliot je v svoji prelomni pesnitvi\u00a0Pusta de\u017eela<\/i> april imenoval \u2018najbolj krut mesec\u2018 \u2013 toda pomlad je le redko delovala bolj neprijazno kot v izmuzljivem, mra\u010dnem drugem filmu Dee Kulumbegashvili. \/…\/ April<\/b> je kljub osupljivim in nepozabnim podobam \u2013 vklju\u010dno z dvema nazornima, dolgima prizoroma poroda \u2013 pravzaprav film o tistem, \u010desar ne vidimo. Bogata, precizna zvo\u010dna zasnova Larsa Ginzela nas potopi v pravlji\u010dno pokrajino, kjer je zvok edino, \u010desar se lahko oklenemo. To je dezorientirajo\u010da, vsepre\u017eemajo\u010da \u010dutna izku\u0161nja, \u0161e toliko bolj\u0161a za tiste, ki so se pripravljeni prepustiti njenim skrivnostim.\u00ab
\u2013 Rafa Sales Ross, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bbMo\u010d filma je v tem, da poka\u017ee, kako zelo iluzorna je ideja modernosti. Nina dela v sodobni bolni\u0161nici z najnovej\u0161imi medicinskimi pristopi, ki naj bi zagotavljali varen in higieni\u010den porod \u2013 neuspeh v tem pogledu pa je zelo resna zadeva, ki jo bodo raziskali s primerljivo sodobnimi, strogimi metodami: odkrito, transparentno, odgovorno. Toda v teh \u0161irnih prostranstvih vladajo stari, stoletja nespremenjeni mo\u0161ki pogledi in predsodki. \u017denska telesa so mo\u0161kim prepu\u0161\u010dena na milost in nemilost in tudi Ninin upor je le mu\u010dna in mazohisti\u010dna oblika podrejanja. To je globoko vznemirljiva meditacija o spolnosti in transgresiji.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ceprav \/…\/ film opredeljujejo kontrasti, jih re\u017eiserka nikoli ne prika\u017ee kot tak\u0161nih. Nasprotja, kot so \u017eivljenje in smrt, rojstvo in splav, realizem in nadrealizem, medicinsko in metafizi\u010dno, bli\u017enji in daljni posnetki, se med seboj ne izklju\u010dujejo. Vsi vidiki sodijo v polje \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje in so lahko \u2013 gledani s pravega zornega kota \u2013 presenetljivo komplementarni.\u00ab
\u2013 Marshall Shaffer, Slant<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm je poln surove poezije, hkrati pa ga preveva otipljiva, vseprisotna groza. Ves \u010das smo na robu no\u010dne more, pa naj gre za mra\u010dni sprehod po \u017eivinski tr\u017enici, obisk \u2018Blede dame\u2019 ali pa mo\u0161kega, ki Nini pomaga izvle\u010di avto iz blata. \u017divljenje in smrt sta tesno povezana \/\u2026\/,\u00a0April<\/b> pa leta med njima kot ptica, ki z glavo naprej drvi proti okenski \u0161ipi. Empatija, ki jo junakinja \u010duti do \u017eensk okoli sebe, je nevzdr\u017ena, a se kljub temu ne more odlo\u010diti, da je ne bo \u010dutila. \u2018Morda nam Bog po\u0161ilja blagoslove, da se nau\u010dimo premagovati obup,\u2019<\/i> pravi nekdo v filmu. Toda v tej izjemni in mu\u010dno nedore\u010deni zgodbi se blagoslovi in obup zlijejo v eno; dva uda istega telesa, ki ga Ninine pacientke ne smejo nadzorovati same.\u00ab
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i>\u00a0<\/p>\n
\u00bbApril<\/b> je brezkompromisen, globoko ob\u010duten portret \u017eenske identitete, mo\u010di in \u017eelje pod udarom: patriarhata, seveda, a tudi nedoumljivih krutosti narave. To je delo formalne strogosti in hkrati nebrzdanih, pogosto neobvladljivih \u010dlove\u0161kih \u010dustev. \/…\/ Film ne \u017eeli pojasnjevati, temve\u010d vabi, da ga gledamo, poslu\u0161amo in za\u010dutimo. Podobno kot velikodu\u0161no, a nedostopno \u017eensko v njegovem sredi\u0161\u010du ga zaznamujeta brezmejna empatija in osamljen, neutola\u017eljiv obup.\u00ab \u00bbPatriarhat je hladen in krut, zlove\u0161\u010d in represiven, neusmiljen in nasilen, alergi\u010den na \u017eensko neodvisnost in opolnomo\u010denost. In ko se Nina zaplete z naklju\u010dnim neznancem, izkusi, da v patriarhalnem seksu ni vzajemnosti, ampak le nasilje. ZELO ZA\u00ab \u00bbRe\u017eiserka Dea Kulumbega\u0161vili prizore kadrira, postavlja skoraj gledali\u0161ko, stati\u010dno, komorno, s \u010dimer se izogne vsakr\u0161nemu sentimentalizmu, burnim \u010dustvom in odve\u010dnim besedam tam, ker vladata groba stvarnost in neizrekljivo. \/ \u2026\/ April<\/b> ni film za \u00bbmehke du\u0161e\u00ab, je temeljno kriti\u010dna podoba pravno ustoli\u010dene podrejenosti \u017eensk, ki ustreza mo\u0161ki \u017eelji po nadvladi nad njihovim umom in telesom. Patriarhat postavlja pravila, obvladuje, kaznuje, posiljuje in umori svoje \u017ertve.\u00ab \u00a0<\/i>\u00bbPoudariti je treba, da je telo v filmu April<\/b> v vseh situacijah povsem deerotizirano in pri \u017eenskah vir \u0161tevilnih stisk, s \u010dimer avtorica uspe\u0161no posreduje ob\u010dutek skrajnega nelagodja \/\u2026\/. Avtorsko delo je sicer zasnovano skoraj kot naturalisti\u010dna pripoved, ki jo mizanscensko sestavljajo \u0161tevilni dolgi, ve\u010dinoma nepremi\u010dni kadri. Ti poudarjajo te\u017eo eksistence na vzhodu Gruzije, dale\u010d stran od ve\u010djih mest. \/\u2026\/ Tu je tudi dolga tradicija po\u010dasnega filma oziroma tistega, \u010demur je Paul Schrader v svoji znameniti \u0161tudiji rekel transcendentalni film … Seveda pa v to ni\u010demer ne zmanj\u0161uje te\u017ee in vrednosti filma, ki je pri\u0161el na platno v \u010dasu, ko so reproduktivne pravice \u017eensk mnogo kje znova pod udarom, z njimi pa tudi mo\u017enost neke bolj humane prihodnosti za vse …\u00ab Gruzijska re\u017eiserka Dea Kulumbegashvili se po kriti\u0161ko opevanem in ve\u010dkrat nagrajenem prvencu Za\u010detek vra\u010da s \u0161e eno samosvojo, vizualno prevzemajo\u010do meditacijo o \u017eenskah, ujetih v za\u010darani krog patriarhata. Posebna nagrada \u017eirije v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":351293,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/351292"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/351293"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=351292"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
\u2013 Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko,\u00a0Dnevnik<\/i><\/p>\n
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec,\u00a0Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"