zgodba
<\/b>1947. Na Mad\u017earskem rojeni judovski arhitekt L\u00e1szl\u00f3 Toth prispe v Ameriko, da bi si tam zgradil novo \u017eivljenje. Ustali se v Pensilvaniji, upajo\u010d, da se mu kmalu pridru\u017ei soproga, ki je obti\u010dala v Vzhodni Evropi. Medtem ko opravlja prilo\u017enostna dela, njegov talent prepozna bogati industrialec Harrison Lee Van Buren, ki L\u00e1szlu\u00a0naro\u010di na videz sanjski projekt …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbFilm govori o tem, kako priseljenska in umetni\u0161ka izku\u0161nja hodita z roko v roki. Kadar se nekdo na primer preseli v ameri\u0161ko predmestje in ni videti kot ostali \u2013 zaradi barve ko\u017ee, prepri\u010danj ali tradicij \u2013, vsi ho\u010dejo samo, da se \u010dim prej pobere domov. Ko so v petdesetih letih za\u010deli graditi brutalisti\u010dne zgradbe, so jih mnogi \u017eeleli takoj poru\u0161iti. \/\u2026\/ Gibanje je iz\u0161lo iz Bauhausa. Arhitekti, kot so Marcel Breuer, Paul Rudolph in Louis Kahn \/…\/, so se v svojih delih ukvarjali s problemi, s katerimi se je v prvi polovici stoletja soo\u010dal ves svet. Film torej raziskuje, kako je povojna psihologija zaznamovala povojno arhitekturo. Celo \u0161tevilni materiali, ki so jih uporabljali pri gradnji, so bili razviti za \u010das vojne. Teh stavb ne bi bilo brez travme, ki jo je do\u017eivel velik del sveta.\u00ab
\u2013 Brady Corbet<\/p>\n
\u00bbDa bi se v\u017eivel v L\u00e1szla Totha, sem moral zgraditi lik, ki bi temeljil na resni\u010dnosti. Izhajal sem iz dveh pomembnih vplivov v svojem \u017eivljenju: lastnega odra\u0161\u010danja \u2013 sem sin mad\u017earskega begunca \u2013 ter spominov W\u0142adys\u0142awa Szpilmana, kakor jih prikazuje film\u00a0Pianist<\/b>. \u010ceprav gre za dva povsem razli\u010dna lika, me meseci, ki sem jih pre\u017eivel ob raziskovanju Szpilmanove preteklosti ter grozot tistega obdobja, \u0161e vedno preganjajo. Omogo\u010dili so mi, da sem se \u010dustveno povezal z grozljivimi izku\u0161njami, ki so zaznamovale L\u00e1szl\u00f3vo pot v Ameriko. \/\u2026\/ Brutalista<\/b> sem videl kot zgodbo o tihem vztrajanju ter prizadevanju za odli\u010dnost tudi takrat, ko ti spodmaknejo tla pod nogami.\u00ab
\u2013 Adrian Brody<\/p>\n
\u00bbZgodba med drugim prikazuje, kako izku\u0161nja koncentracijskega tabori\u0161\u010da skozi leta spro\u017ea valove posledic. V\u00a0Brutalistu<\/b> je veliko nasilja \u2013 tako \u010dustvenega kot telesnega \u2013, toda prav kombinacija surovosti, humanosti in romantike je bila tista, ki me je pritegnila k filmu.\u00ab
\u2013 Felicity Jones<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Brady Corbet, rojen leta 1988 v ZDA, je poklicno pot za\u010del kot igralec. Nastopil je v Hanekejevi ameri\u0161ki razli\u010dici Sme\u0161nih iger<\/b> (Funny Games), von Trierjevi Melanholiji <\/b>(Melancholia), Assayasovih Oblakih nad Sils Mario<\/b> (Clouds of Sils Maria) in \u00d6stlundovi Vi\u0161ji sili <\/b>(Force Majeure). Kot re\u017eiser je debitiral leta 2015 z Otro\u0161tvom voditelja<\/b> (The Childhood of a Leader), portretom mladega Ameri\u010dana v Franciji po prvi svetovni vojni, ki odraste v fa\u0161isti\u010dnega diktatorja. Film je prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v sekciji Obzorja bene\u0161kega filmskega festivala. V Benetkah je bil prikazan tudi re\u017eiserjev naslednji film Vox Lux<\/b> (2018), zgodba o vzponu pop zvezdnice (Natalie Portman), postavljena pred ozadje strelskega nasilja in napadov 11. septembra. Brutalist<\/b> je Corbetov tretji celove\u010derec.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbCorbet v treh urah in pol \/…\/ s kirur\u0161ko natan\u010dnostjo dekonstruira ameri\u0161ki mit, pri \u010demer uporablja enake ostre geometrijske linije kot njegov protagonist. \/…\/ Brutalizem je strogo funkcionalna smer, ki zagovarja preprostost in odkritost. V stavbi, sestavljeni iz kotov in odprtih prostorov, se ni mogo\u010de nikamor skriti. Tako kot se ni mogo\u010de nikamor skriti v Brutalistu<\/b>, filmu, skozi katerega se kot megla \u0161iri kapitalisti\u010dna gniloba zadnjih osemdesetih let. \/…\/ Besedo \u2018epski\u2019 v filmskem svetu sli\u0161imo vsakih nekaj mesecev, saj jo prilepijo na prav vsakega festivalskega ljubljenca, ki je v tistem trenutku v modi \u2013 toda kako druga\u010de opisati Corbetov pripovedni razpon \/…\/ in obrtni\u0161ko spretnost? \/\u2026\/ Vsak kader je hopperjevski portret ameri\u0161kega individualizma in izolacije.\u00ab
\u2013 Hannah Strong, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bbNe gre le za to, da tak\u0161nih filmov ne snemajo ve\u010d \u2013 seveda jih ne! \u2013, ampak bolj za to, da se obse\u017enih zgodb tega tipa nih\u010de ve\u010d ne loteva s tak\u0161no stopnjo pripovedovalske spretnosti, tehni\u010dne dovr\u0161enosti, drznosti in predanosti.\u00ab
\u2013 David Fear, Rolling Stone<\/i><\/p>\n
\u00bbNe zgodi se prav pogosto, da bi se umetni\u0161ko delo gledalcu \u017ee ob premieri razkrilo kot mojstrovina. \/…\/ Novi film Bradyja Corbeta je razodetje od prvega trenutka ogleda. \/\u2026\/\u00a0Brutalist<\/b> se zdi kot \u0161e en re\u017eiserjev poskus pritegovanja pozornosti. Film, ki ne var\u010duje z ni\u010demer, traja tri ure in pol, s petnajstminutnim premorom na sredini \/…\/, posnet pa je v formatu VistaVision. \/\u2026\/ A \u010deprav bi se lahko na prvi pogled zdelo, da gre za prazen spektakel, se za\u010detnemu presene\u010denju kmalu pridru\u017eijo globina, \u010dustva in preprosta lepota. \/\u2026\/ Re\u017eiser nas v svojem radikalnem slogu (tako z zgodbo kot obliko) povabi na potovanje v daljno preteklost, a ne kot arheolog, temve\u010d da bi pred na\u0161e o\u010di postavil film, ki nagovarja te\u017eavno sedanjost. Fa\u0161izem v\u010deraj\u0161njega dne je fa\u0161izem dana\u0161njega, takratni kapitalizem pa golta z enakim apetitom kot sodobni. Pomemben je spomin, tako zgodovinski kot vizualni; trenutek lucidnosti, ki traja ve\u010d kot tri ure tega zelo osebnega dela. To je zgodba, ki pripada vsem nam.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbBrutalist<\/b> mine, kot bi mignil: tako med ogledom kakor po njem daje vtis najkraj\u0161ega dolgega filma, kar jih je bilo kdaj posnetih. Kot zgodovinski ep o stanju ZDA se pona\u0161a s tematsko te\u017eo filmov Bilo je neko\u010d v Ameriki<\/b> (Once Upon a Time in America) in Tekla bo kri <\/b>(There Will Be Blood). (Kako je val povojnih priseljencev preoblikoval Ameriko \u2013 in kako je Amerika preoblikovala njih?) Hkrati pa je odigran z barvitostjo in iskrivostjo klasi\u010dne hollywoodske komi\u010dne drame ter posnet s svobodno, spro\u0161\u010deno energijo 90-minutne neodvisne kultne uspe\u0161nice. Tonska me\u0161anica je nadvse edinstvena, a deluje. \/\u2026\/ To je film kot spomenik, a hkrati poln \u010dlove\u0161kega duha.\u00ab
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u00bbBrutalist<\/b> se pri opisovanju ameri\u0161ke priseljenske pustolov\u0161\u010dine in obljube uspeha o\u010ditno napaja pri Ayn Rand, pa tudi pri Bernardu Malamudu in Saulu Bellowu \u2013 toda Corbet in Mona Fastvold morda \u0161e nekoliko globlje in hitreje dojameta, kako zelo \u010dutno in seksualno je vse skupaj. Film nam poka\u017ee nasilje in brutalnost (kar ni isto kot \u2018brutalizem\u2019), spremljevalca kapitalisti\u010dnega poraza in uspeha \/…\/. Iz kina sem pri\u0161el omoti\u010den in evfori\u010den, omamljen od njegove monumentalne razse\u017enosti.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbV\u00a0Brutalistu<\/b> umetnik trpi, vendar ne za umetnost: trpi preprosto zaradi tistega, kar mu je prizadejala zgodovina. Corbetov film je nadvse veli\u010dastna stavba, toda re\u017eiserja zanimajo tako razpadajo\u010di temelji kot v nebo segajo\u010di vrhovi.\u00ab
\u2013 John Bleasdale, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbBrutalist<\/b> \u2013 film o perverzijah kapitala, imigraciji, ambicijah, mitomaniji, imaginaciji, slavi,\u00a0toksi\u010dnosti nostalgije in ameri\u0161kih velikanskih objektih \u2013 je cineroman, opera, ep, tragedija,\u00a0moraliteta in koncert z uverturo, premorom in epilogom. ZELO ZA\u00ab\u00a0
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bbNa eni strani imamo torej zgodbo o utopi\u010dnem arhitekturnem projektu, ki spominja na bo\u017eje naro\u010dilo ljudem, naj gradijo cerkve na hribih, le da bog ni imel v mislih sodobne arhitekture z omejenim prora\u010dunom. Na drugi strani gre za boj s tradicionalno okolico in neusmiljenostjo kapitalista, sitega arhitektovih travm in eskapad, na tretji pa za nepopravljivo po\u0161kodovanost ljudi, ki so pre\u017eiveli vojno. In vendar to ni le film o travmah, v njem so tudi trenutki dobre norosti, humorja, \u010diste sre\u010de in plesa. Celo v carrarskih rudnikih, kamor odpotujejo, da bi nabavili marmor. A spodaj, v podzemlju, znova vznikne prej zadr\u017eevano nasilje.\u00ab\u00a0 Monumentalen ep o judovskem arhitektu, ki v \u010dasu po drugi svetovni vojni spoznava temno plat ameri\u0161kih sanj. Srebrni lev za najbolj\u0161o re\u017eijo v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":349495,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/349494"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/349495"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=349494"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko, Dnevnik<\/em>\u2002<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"