zgodba
<\/b>Nepremi\u010dninski agent Thomas Hutter odpotuje v Transilvanijo, da bi se sre\u010dal s skrivnostnim grofom Orlokom, ki \u017eeli kupiti hi\u0161o. Toda kmalu po prihodu na grad spozna, da je njegov prebivalec krvolo\u010dno bitje teme \u2026 Medtem doma v Nem\u010diji Hutterjevo nevesto Ellen preganjajo grozljivi prividi \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPriredba Nosferatuja<\/b> je v marsi\u010dem moj najbolj oseben film. To je zgodba, ki je nisem ustvaril sam, a sem z njo \u017eivel in o njej sanjal \u017ee od otro\u0161tva. Ko smo kon\u010dno za\u010deli s snemanjem, se mi je zato pogosto zdelo \/\u2026\/, da delam s sve\u017eino in ustvarjalno iskrico filmskega za\u010detnika. \/…\/ V film je vgrajenih veliko mojih lastnih spominov in osebnih izku\u0161enj, oja\u010danih in prenesenih v baltsko Nem\u010dijo tridesetih let 19. stoletja. Kar nekaj \u010dasa sem potreboval, da sem to spoznal; da sem razumel svojo fascinacijo. Kot otroka sta me seveda preganjala podoba in nastop Maxa Schrecka. V skrivnostnem vampirju in preprosti pravljici o Nosferatuju se je skrivalo nekaj temeljnega. In ko je Hutter odprl pokrov Orlokovega sarkofaga, je ob\u010dinstvo gotovo zastokalo od groze in si zami\u0161ljalo smrad nemrtve po\u0161asti. Kako mi bo uspelo najti lastno pot?
V ju\u017eni Romuniji so \u0161e pred dvajsetimi leti izkopali mo\u0161kega, ki so ga imeli za vampirja, njegovo truplo pa obredno pohabili. Bil je te\u017eaven \u010dlovek, ki je veliko pil. Po mo\u017eakarjevi smrti je njegova dru\u017eina trdila, da se vra\u010da kot strigoi<\/i> in jih pono\u010di napada. \u0160e zlasti je trpela njegova snaha; nazadnje je celo zbolela. Ko so truplo v skladu z ljudskim izro\u010dilom uni\u010dili, so se vampirski obiski kon\u010dali. Mo\u017eakarjeve vladavine groze je bilo konec. Njegova snaha je ozdravela. Le kak\u0161na mora biti tista mra\u010dna travma, da je ne more izbrisati niti smrt? Srce parajo\u010da misel. To je jedro vere v vampirje. Ljudski vampir ni uglajeni zapeljivec v elegantnem pla\u0161\u010du, niti zasanjani, svetlikajo\u010di se junak. Ljudski vampir utele\u0161a bolezen, smrt in spolnost \u2013 na preprost, surov in neizprosen na\u010din. In to je tisti vampir, ki sem ga \u017eelel obuditi za sodobno ob\u010dinstvo.\u00ab
\u2013 Robert Eggers<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\/\u2026\/ film, ki se zdi, kot bi bil pri\u010daran iz najtemnej\u0161ih globin \u010distega zla. Eggersovo najbolj suvereno delo; kar \u010dutimo lahko njegove obsesije, kako se pretakajo skozi vsako sli\u010dico. Lily-Rose Depp in Bill Skarsg\u00e5rd sta osupljiva.\u00ab
\u2013 Jordan Raup<\/p>\n
\u00bbV filmu se kristalizira Eggersovo raziskovanje zla kot prvinske sile, ki je enako nerazdru\u017eno povezana z obstojem kot po\u017eelenje in izvira iz iste bo\u017eanskosti kot dobrota. Zlo je tako nelo\u010dljiv del nas, da boj proti njemu zahteva velike \u017ertve.\u00ab
\u2013 Carlos Aguilar<\/p>\n
\u00bbZ\u00a0Nosferatujem<\/b>, enim najbolj zapeljivo srhljivih filmov vseh \u010dasov, Robert Eggers nadaljuje svoj navdu\u0161ujo\u010di niz podrobno izdelanih in evokativnih zgodovinskih filmov. Lily-Rose Depp v dih jemajo\u010di portret mra\u010dne obsedenosti vlo\u017ei vsak ko\u0161\u010dek svojega telesa in du\u0161e, upodobitev grofa Orloka pa je tako prevzemajo\u010da, da njegovo prisotnost \u010dutimo tudi takrat, ko ga ni na platnu.\u00ab
\u2013 Matt Neglia<\/p>\n
\u00bbNosferatu<\/b> Roberta Eggersa je prava kostumska poslastica; izvrstno posneta in u\u010dinkovito pripovedovana fantasti\u010dna grozljivka.\u00ab
\u2013 Anne Thompson<\/p>\n
\u00bbEggersov Nosferatu<\/b> je morda najbolj\u0161a grozljivka letos in nesporna manifestacija mo\u010di sodobnega \u017eanrskega filma. Kot tretjo kanoni\u010dno inkarnacijo Nosferatuja<\/strong> ga lahko brez sramu postavimo ob bok prej\u0161njima dvema. Z Nosferatujem<\/strong> je Eggers znova potrdil mojstrsko obvladovanje ve\u0161\u010dine in izjemno spretnost pri ustvarjanju more\u010de groze ter posnel posodobljeno vizijo krvolo\u010dnega zla za nove \u00a0generacije ljubiteljev groze.\u00ab \u00bbNosferatu<\/b>, spektakel potla\u010denih \u017eelja, ki ga je posnel Robert Eggers, avtor \u010carovnice<\/b>, Svetilnika<\/b> in Severnjaka<\/b>, je vizualno tako ekspresiven, da boste imeli ob\u010dutek, da je \u010drno-bel, obenem pa boste te\u017eko na\u0161li film, ki bi bolje argumentiral, zakaj ste med seksom v smrtni nevarnosti. ZELO ZA\u00ab \u00bbEggersov Nosferatu<\/b> je dobesedno utele\u0161enje Ellenine spolne sle, o kateri spodobne \u017eenske sredi 19. stoletja seveda niso smele niti razmi\u0161ljati, kaj \u0161ele, da bi o njej lahko govorile ali jo izra\u017eale, \/…\/ Ellen se svoje odgovornosti seveda zaveda, sprejme jo in izkoristi za kon\u010dni obra\u010dun, s tem pa Eggers po ve\u010d kot stoletju kon\u010dno prese\u017ee romanti\u010dno podobo \u017eenske \u017ertve, ne da bi s tem osnovno zgodbo kakor koli o\u0161kodoval. Najnovej\u0161i Nosferatu<\/b> ni brez napak, \/…\/ vendar je vsekakor ena bolj\u0161ih Nosferatujevih o\u017eivitev, ki ni namenjena le sami sebi. Prvinska upodobitev grofa Orloka Billa Skarskag\u00e5rda pa je naravnost ikoni\u010dna.\u00ab \u00bbEggers, ki tema\u010dnost in srhljivo atmosferi\u010dnost zgodbe dopolnjuje z monokromatsko fotografijo svojega rednega sodelavca Jarina Blascha, se tako predvsem skozi sliko poklanja filmskemu izvirniku. Ta je polna ekspresionisti\u010dnih kontrastov, senc in \u010drnine, ki kot vampir kri po\u017eira sliko, medtem ko nam \u017eelodec zvija v kepo strahu in nelagodja. Eggers nas tako brezkompromisno potopi v temo, ki do prvega petelinjega vzklika zavlada no\u010di in v kateri zlepa ne najdemo odgovora na Minino vpra\u0161anje: prihaja zlo iz na\u0161e notranjosti ali od nekod onkraj nas?\u00ab Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno najve\u010djih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu \u2013 simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo razli\u010dico ekspresionisti\u010dne klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (\u010carovnica, Svetilnik).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":357226,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/349457"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/357226"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=349457"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013\u00a0 Mirt Bezlaj,\u00a0Delo<\/i><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n
\u2013 Gaja Poeschl, Radio Slovenija<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0Veronika Zakonj\u0161ek,\u00a0Dnevnik<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"