zgodba
<\/b>Ingrid in Martha sta bili v mladosti tesni prijateljici, toda \u017eivljenje ju je lo\u010dilo: Ingrid je postala pisateljica, Martha pa vojna poro\u010devalka. Po letih brez stikov se znova sre\u010data v nenavadnih okoli\u0161\u010dinah …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbSpremljati. Delati dru\u017ebo, biti ob nekom brez potrebe po govorjenju, preprosto biti z njim. Spremljati v bole\u010dini in veselju. Pripravljenost, da nekomu stojimo ob strani, je ena najbolj dragocenih \u010dlove\u0161kih lastnosti, pomembnej\u0161a od velikih \u010dustev, kot so ljubezen, prijateljstvo ali bratstvo. Biti zraven \u2013 s tihim, solidarnim in so\u010dutnim razumevanjem \u2013 je v\u010dasih najve\u010d, kar lahko storimo za drugega \u010dloveka. Pri tem sploh ni treba biti dober govorec, bolj pomembno je poslu\u0161ati \u2013 toda poslu\u0161ati moramo znati dejavno, da \u010dlovek lahko vidi svoje besede, kako se zrcalijo v o\u010deh tistega, ki ga poslu\u0161a in spremlja. Sosednja soba<\/b> prikazuje, kako se Ingrid, ki jo igra Julianne Moore, nau\u010di zares biti z Martho, likom v interpretaciji Tilde Swinton. \/…\/ Film govori o o\u017eivitvi starega prijateljstva v intimni, skrajni situaciji. Ena od prijateljic, Martha, bo umrla, medtem ko se bo druga, Ingrid, nau\u010dila sprejeti njeno odlo\u010ditev \u2013 spoznala pa bo tudi, da smrt ne pomeni absolutnega konca. Ljudje ne umrejo povsem: prek mojega ateizma se je v scenarij vtihotapila mo\u017enost reinkarnacije, pa tudi misel, da nas \u2018na oni strani\u2019 ne \u010daka zgolj tema. Martha, ki trpi zaradi neozdravljive oblike raka, se na neki na\u010din reinkarnira v svojo prijateljico Ingrid. In prav o tem procesu govori film: o obnovljenem prijateljstvu, ki v tednih, pre\u017eivetih v hi\u0161i sredi gozda \u2013 nekak\u0161nih vicah med resni\u010dnostjo in onostranstvom \u2013 preraste v \u010dustvo, podobno ljubezni, vendar brez njenih nev\u0161e\u010dnosti. \/…\/ Sosednja soba<\/b> je \u017eanrsko morda res najbli\u017eje melodrami, toda posneti sem sku\u0161al zadr\u017ean in umirjen film ter se izogniti sentimentalnosti in melodramati\u010dnosti. \u010ceprav je tema smrti zelo prisotna, nisem \u017eelel ustvariti ne\u010desa turobnega ali stra\u0161ljivega, ampak film, poln svetlobe in \u017eivljenja: za to poskrbita tako lik Marthe kot sila narave, ki v hi\u0161i sredi gozda varuje \u017eenski. Vse od Juliete<\/b> stremim k ve\u010dji slogovni zmernosti. Tokrat je to od mene zahtevala tudi zgodba \u2013 smrt kot edina \u017eelena prihodnost. Tej ve\u010dni temi sem se sku\u0161al pribli\u017eati na obziren in ob\u010dutljiv na\u010din. \/\u2026\/ Tildi Swinton in Julianne Moore dela dru\u017ebo John Turturro, ljubimec, ki sta si ga \u017eenski delili v mladosti. Damian Cunningham, Turturrov lik, govori o nekem drugem smrtnem boju: tistem, v katerem se je zna\u0161el na\u0161 planet. Dan, ko se bosta zdru\u017eila neoliberalizem in skrajna desnica, bo trenutek, ko se bo za\u010delo od\u0161tevanje; \u017ee danes si podajata roke.\u00ab
\u2013 Pedro Almod\u00f3var<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbNova melodrama Pedra Almod\u00f3varja \/…\/ je ob\u010dutljiva \u0161panska rastlinica, presajena na kamnito tujo zemljo. Veni in hira, skoraj se \u017ee vda. A ko nazadnje zacveti, imamo ob\u010dutek, kot da smo pri\u010da majhnemu \u010dude\u017eu. Film je tako \u010dudovit ravno zaradi svoje krhkosti. \/\u2026\/ To je zapeljiva, presunljiva, ne\u017ena zadevica; o\u010darljiva septembrska pesem v duetu, ki jo med postopanjem po antikvariatih in pole\u017eavanjem ob bazenu \/\u2026\/ elegantno izvajata Tilda Swinton in Julianne Moore. Bolj ko se Martha in Ingrid zbli\u017eujeta, bogatej\u0161i in resni\u010dnej\u0161i postaja film, zato nas zaprta vrata in zaklju\u010dni napisi pustijo z ob\u010dutkom izgube. Tako je pa\u010d z vsako dobro zgodbo, verjetno pa tudi z vsakim pomembnim odnosom: telo propada, ura tiktaka in vedno je pozneje, kot mislimo.\u00ab
\u2013 Xan Brooks, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbKot je pri Almod\u00f3varju obi\u010dajno, tudi v\u00a0Sosednji sobi<\/b> ne manjka filmskih pome\u017eikov, pa \u010deprav re\u017eiser \/\u2026\/ izpusti nekaj del, omenjenih v romanu Sigrid Nunez: od Hitchcocka \/…\/ prek Ozujeve mojstrovine Potovanje v Tokio<\/b> do presunljivega No Home Movie<\/b>, zadnjega filma Chantal Akerman, v katerem je belgijska re\u017eiserka v senci smrti raziskovala svoj ljube\u010di odnos z materjo \/\u2026\/. Ti odmiki bi lahko bili presenetljivi, \u010de Almod\u00f3var s Sosednjo sobo<\/b> ne bi stopal na teren, ki je povsem njegov. \/\u2026\/ V enem najbolj presunljivih odlomkov knjige Kaj prestaja\u0161<\/i> pripovedovalka pojasnjuje, kako bli\u017eina smrti v njej prebuja \u2018ostro zavedanje vsega: svetlobe, ki se zliva skozi okna spalnice, vonja in okusa kave, strukture lesenih tal …<\/i>\u2019. Ta izjemna senzibilnost, skorajda \u2018obogatena resni\u010dnost\u2019, pride do izraza v senzacionalnem zadnjem delu Sosednje sobe<\/b>, ko se Almod\u00f3varjeva filmska artificielnost stopnjuje, da bi poudarila petje ptic, otipala povr\u0161ine predmetov in sublimirala \u010dustveno vrednost poljuba na lice. V to \u010dutno razko\u0161je Almod\u00f3var vplete tudi najpomembnej\u0161i citat filma, stavke iz zgodbe Mrtvi<\/i> Jamesa Joycea, ki jo je na platno prelil John Huston v svojem zadnjem filmu. Tako Almod\u00f3var ob pomo\u010di Joycea in Hustona ustvari \u017eivahno zimsko sonato, v kateri si \u017eivljenje in smrt podata roke, da bi razkrila vrednost dru\u017einskega izro\u010dila in pomen \u010dustvenih vezi.\u00ab
\u2013 Manu Y\u00e1\u00f1ez, Fotogramas<\/i><\/p>\n
\u00bbObraz Tilde Swinton skupaj z njenimi besedami postane osupljivo orodje samoraziskovanja. <\/i>Igralkin monumentalni nastop bi po surovi \u010dustvenosti in kontemplativni mo\u010di lahko primerjali z duhom in virtuoznostjo Vanesse Redgrave. Martho upodobi kot prizemljeno \u017eensko, ki dobro pozna samo sebe in ve, kaj ho\u010de, a se je zna\u0161la na neznanem ozemlju. Na to ni bila pripravljena. Kdo pa kdaj je? Toda podala se bo na pot in nas vzela s seboj. \/\u2026\/ Film, ki ga poganja presunljiva \u010dlove\u0161kost igralkinega nastopa, nam povzdigne duha in ponudi katarzo. Govori o smrti, a je zaradi neustra\u0161ne iskrenosti, s katero se loteva teme, odlo\u010dno na strani \u017eivljenja.\u00ab
<\/i>\u2013 Owen Gleiberman, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbKo zgodba napreduje, postaja jasno, da Almod\u00f3varjevo veselje do barv in vzorcev ni postranskega pomena, ampak s\u00e1mo bistvo filma. Za \u017eenski, ki se skupaj podajata na bridko pustolov\u0161\u010dino, je ustvaril nekak\u0161no zavetje pred zunanjim svetom. Na ta na\u010din tudi gledalca zvabi v njuno zgodbo. Limetino zelena in lila, \u0161krlatna in \u017eafranasto rumena: Almod\u00f3var ve, katere barve se ujemajo, katere kombinacije nas bodo presenetile in razveselile. Barve\u00a0Sosednje sobe<\/b> so njeno skrivno sporo\u010dilo; jezik u\u017eitka in lepote, ki nas spomni, kako lepo je biti \u017eiv. \u010ce je mogo\u010de posneti radosten film o smrti, je Almod\u00f3varju to pravkar uspelo.\u00ab
\u2013 Stephanie Zacharek, Time<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/ kot bi se umetnika \u2013 Joyce in Almod\u00f3var \u2013 povezovala skozi \u010das, v obupnih poskusih izraziti neizrekljivo in ujeti ustvarjalni trenutek, ki slavi tako \u017eive kot mrtve.\u00ab
\u2013 Kevin Maher, The Times<\/i><\/p>\n
\u00bbMorda se vse skupaj sli\u0161i depresivno, a brez strahu! V Almod\u00f3varjevih rokah ima film nenehno pridih lahkotne komedije. \/\u2026\/ Vro\u010de latino ljubimce je zamenjal ro\u017enato obarvani sneg, homoeroti\u010dni ton je manj izrazit, toda pred nami je Almod\u00f3varjeva Amerika \u2013 in film je prava poslastica.\u00ab
\u2013 Kaleem Aftab, Time Out<\/i><\/p>\n
\u00bbRazko\u0161nost in barvitost v tem pogledu je eden od zna\u010dilnih podpisov re\u017eiserja, ki se jima tudi tukaj ni odpovedal. In zakaj bi se jima? To in uporaba mestoma skoraj sanjskih svetlob in podob pod\u010drta to, da\u00a0gre v prvi vrsti za prikaz notranjih svetov likov. In da gre za film, za umetni\u0161ki prikaz, avtorjevo vizijo in ne za realisti\u010den prikaz, v tem primeru umiranja. Prav v tem odmiku je lahko velik \u010dar filmskih podob. V Almod\u00f3varjevi zna\u010dilni maniri pa so rahlo stilizirani tudi pogovori in imajo dolo\u010den gledali\u0161ki zanos. In tudi tu se lahko vpra\u0161amo, zakaj bi bilo s tem kaj narobe? Klju\u010dni del filma pa sta vsekakor Tilda Swinton in Julianne Moore s svojima igralskima prezencama, filma, ki je eden od vsebinsko mo\u010dnej\u0161ih Almod\u00f3varjevih filmov, tudi \u010de se na prvi pogled lahko zazdi, da ni tako.\u00ab
\u2013 Tesa Drev Juh,\u00a0Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najnovej\u0161i film Pedra Almod\u00f3varja je zgodba o lepoti \u017eivljenja in neizbe\u017enosti smrti, polna barv, svetlobe in humorja. Tanko\u010dutna drama s Tildo Swinton in Julianne Moore v glavnih vlogah je osvojila zlatega leva na zadnjem festivalu v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":349440,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/349439"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/349440"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=349439"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}