Dina je v zakonu z direktorjem Gantarjem zadovoljna, a jo srce in telo vle\u010deta k mlademu in postavnemu Luki. S pretvezo, da bo mladeni\u010d in\u0161truiral njenega sina, omogo\u010di pogostej\u0161a sre\u010danja, ki pa jih Gantar zasluti. Na praznovanju sinovega rojstnega dneva, kjer je tudi Luka z deklico Petro, od \u017eene izsili priznanje. Gantar v besu posili Dino, Luka pa ne stoji kri\u017eem rok, ampak se spravi na Gantarja, zatem pa z dekletom odpotuje. Po njegovi vrnitvi se dogodki zapletejo, klop\u010di\u010d star\u0161evske, prijateljske in eroti\u010dne ljubezni postaja vedno bolj zamotan. Bo Luki uspelo krmariti med Dino in Petro?<\/p>\n
Kultni film slovenske hipijske generacije, ki je na integralno, necenzurirano verzijo z najdrznej\u0161imi eroti\u010dnimi prizori \u010dakal ve\u010d kot deset let.<\/p>\n
\u00bbKo je Andr\u00e9 Bazin leta 1948 Rossellinijev slog v filmu\u00a0Pais\u00e0<\/strong> opisal s skoraj enakimi besedami kot Wellesov slog v Dr\u017eavljanu Kanu<\/strong>, so bili mnogi presene\u010deni, celo \u0161okirani. Toda: ste kdaj pomislili, da bi lahko Kosma\u010dev Dobri stari pianino<\/strong> opisali s skoraj enakimi besedami kot Hitchcockovo Sabota\u017eo<\/strong>? Ali pa da bi lahko \u0160tigli\u010devo Balado o trobenti in oblaku<\/strong> opisali s skoraj enakimi besedami kot Fordovega Mo\u017ea, ki je ubil Libertyja Valanca <\/strong>ali Scorsesejevega Taksista<\/strong> ali Fordove Iskalce<\/strong>, Klop\u010di\u010dev Strah<\/strong> pa s skoraj enakimi besedami kot Altmanov vestern Kvartopirec in prostitutka<\/strong>? In Bertoluccijev Zadnji tango v Parizu<\/strong> s skoraj enakimi besedami kot Hladnikovo Ma\u0161karado<\/strong>? Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: <\/em> 18.12.1971 – 20.12.1971 (1): prva repriza doma\u010dega barvnega WS filma – Ni za otroke!; Najradikalnej\u0161i in najdrznej\u0161i slovenski film vseh \u010dasov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":373055,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3492"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/373055"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3492"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Ma\u0161karado<\/strong>, \u0161kandalozni erotikon, slovensko Globoko grlo<\/strong>, je leta 1971 posnel Bo\u0161tjan Hladnik. Hladnik je Slovenijo \u0161kandaliziral \u017ee s svojim prvencem, Plesom v de\u017eju<\/strong>. Ma\u0161karada<\/strong> pa je bila porno verzija Plesa v de\u017eju<\/strong>. Njena resnica. Hladnikov film je bil tam, kjer je moral biti. V \u017erelu filmske zgodovine \u2013 na golem prese\u010di\u0161\u010du brutalizacije seksa in seksualizacije nasilja. Toda Hladnik je \u0161el v svoji hereziji dlje kot tedanji trend. Ko namre\u010d Gantar brutalno, analno nasko\u010di Dino, s katere prej strga obla\u010dila, za hip vidimo celo njegov nabrekli, penetrirajo\u010di penis.
Hladnik je Ma\u0161karado<\/strong> posnel v \u010dasu prelomnih in ‘\u0161kandaloznih’ porno filmov (Mona<\/strong>, Globoko grlo<\/strong>, Za zelenimi vrati<\/strong>), pa tudi leto pred \u0161kandaloznim Zadnjim tangom v Parizu<\/strong>, v katerem sta tako bombasti\u010dno in pregovorno seksala Marlon Brando in Maria Schneider. In Bernardo Bertolucci je hotel, da bi zares seksala. Hardcore. Brez simuliranja. Brez igranja. Brez blefa. V \u010dasu, ko je cenzura vse bolj popu\u0161\u010dala, je sku\u0161al izvesti svojo seksualno revolucijo, svojo detabuizacijo. Toda ni se iz\u0161lo.
Brando se je v Pesmih moje matere<\/strong> (1994), svoji avtobiografiji, ki jo je prevedla Mija Dintinjana, spominjal: ‘V prizoru, kjer se Paul in Jeanne sestaneta v stanovanju, bi me morali posneti golega od spredaj, toda bilo je tako mrzlo, da se mi je penis skr\u010dil in je bil velik kot ore\u0161\u010dek. Kar ovenel je. Moje telo je \u0161lo vase zaradi mraza, \u0161e bolj pa zaradi napetosti, zadrege in pritiska. Videl sem, da prizoru tako ne bom kos, zato sem za\u010del gol korakati gor in dol po stanovanju in upal na \u010dude\u017e. Od nekdaj sem mo\u010dno zaupal v mo\u010d duha nad telesom, zato sem svojo pozornost osredoto\u010dil na intimne dele in sku\u0161al z voljo pripraviti svoj penis in moda, da bi nabreknili; celo nagovoril sem jih. Toda duh me je izdal. Bil sem poni\u017ean, vdati pa se nisem hotel. Bernarda sem poprosil, naj potrpi, ekipi pa sem dejal, da ne bom odnehal. Po kak\u0161ni uri \u010dakanja sem jim z obrazov prebral, da so obupali nad mano. Prizora pa\u010d nisem mogel odigrati tako, zato so ga \u010drtali.’
Hladnik je naredil to, \u010desar Bertolucciju ni uspelo. To, o \u010demer je Bertolucci le sanjal. Hladnik je izpolnil Bertoluccijev sen. In filmski sen.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n
<\/strong>\u00bb1971<\/strong>: Pomemben \u010dlen nekdanje repertoarne politike je bila tudi cenzurna komisija. Ta je vztrajno zavra\u010dala Ma\u0161karado<\/strong> in dovolila predvajanje \u0161ele tretji, ‘pre\u010di\u0161\u010deni’ verziji, s pripisom: ‘Ni za otroke!’ Izvirna necenzurirana verzija je bila premierno prikazana ob koncu leta 1982 v kinu Sloga.\u00ab
V sodelovanju z zalo\u017ebo UMco in Slovenskim filmskim centrom.<\/em><\/p>\n
29.12.1982 – 31.01.1983 (2).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"