{"id":3490,"date":"2020-01-03T13:04:02","date_gmt":"2020-01-03T12:04:02","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jimmy-p-psihoterapija-prerijskega-indijanca\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:11","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:11","slug":"jimmy-p-psihoterapija-prerijskega-indijanca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jimmy-p-psihoterapija-prerijskega-indijanca\/","title":{"rendered":"Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Jimmyja Picarda, Indijanca iz plemena \u010crna noga, po koncu druge svetovne vojne sprejmejo v voja\u0161ko bolni\u0161nico v Topeki v Kansasu, napredno institucijo, ki se posve\u010da du\u0161evnim boleznim. Jimmy ima \u0161tevilne te\u017eave: mo\u010dne glavobole, napade omotice, prehodno slepoto, izgubljanje sluha \u2026 in umikanje vase. Zaradi odsotnosti kakr\u0161nihkoli fiziolo\u0161kih vzrokov mu zdravniki postavijo diagnozo shizofrenije, a vodstvo bolni\u0161nice se kljub temu odlo\u010di povpra\u0161ati za mnenje \u0161e francoskega psihoanalitika in strokovnjaka za kulturo ameri\u0161kih Indijancev, Georgesa Devereuxa. Medtem ko s pomo\u010djo Freudove metode ‘zdravljenja s pogovorom’ raziskujeta Jimmyjeve spomine in sanje, se za\u010dne med nenavadno dvojico po\u010dasi razvijati prijateljstvo.<\/p>\n

Resni\u010dna zgodba o prijateljstvu med travmatiziranim vojnim veteranom, Indijancem iz plemena \u010crna noga, in njegovim zdravnikom, antropologom in psihoanalitikom Georgesom Devereuxom. Film francoskega re\u017eiserja Arnauda Desplechina <\/strong>(Kralji in kraljica<\/strong>, Bo\u017ei\u010dna zgodba<\/a>) med drugim odlikuje izvrsten nastop igralske dvojice Del Toro \u2013 Amalric.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film je posnet po knjigi Georgesa Devereuxa Reality and dream: Psychotherapy of a Plains Indian<\/em>, prvi\u010d objavljeni leta 1951. To pionirsko delo, ki se nahaja na sti\u010di\u0161\u010du med antropologijo in psihoanalizo, med drugim odpira pot v etnopsihiatrijo. Hkrati gre za edino knjigo o psihoanalizi, ki do potankosti zabele\u017ei celotno zdravljenje, od prve do zadnje seanse.<\/p>\n

Mad\u017earski \u017eid Georges Devereux se je sredi dvajsetih let prej\u0161njega stoletja preselil v Francijo, kjer se je po kraj\u0161em obdobju znanstvenega raziskovanja (med drugim z Marie Curie) posvetil etnologiji in antropologiji, za svoje o\u017eje podro\u010dje zanimanja pa izbral Severno Ameriko. Po odhodu v Zdru\u017eene dr\u017eave se je osredoto\u010dil na \u0161tudij Indijancev plemena Mojave in za\u010del med njimi pre\u017eivljati dalj\u0161a obdobja, njihove navade pa so postale tema njegove doktorske disertacije. V \u010dasu, ko se je pridru\u017eil voja\u0161ki bolnici v Topeki, je imel za seboj \u017ee nekaj polo\u017eajev raziskovalca v razli\u010dnih bolni\u0161nicah. Vojna bolnica v Topeki v Kansasu je bila ena prvih v Ameriki, ki se je specializirala za zdravljenje vojnih veteranov s psihi\u010dnimi motnjami. Zaradi svoje uporni\u0161ke narave je Devereux med znanstveniki veljal za nekak\u0161nega izob\u010denca, bil je ‘preve\u010d freudovski za antropologe, preve\u010d etnolo\u0161ki za psihoanalitike in premalo psihiatra za zdravnike, ki se ukvarjajo z du\u0161evnimi motnjami’, kot je zapisano v uvodu zgoraj omenjene knjige. Devereux je umrl leta 1985 v Parizu. Njegov pepel so v skladu z njegovimi \u017eeljami odpeljali v indijanski rezervat plemena Mojave v Koloradu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKnjiga me spremlja \u017ee lep \u010das. Zakaj? Zaradi naslova. Ko sem v knji\u017enici zagledal naslov, Psychotherapy of a Plains Indian<\/em>, <\/strong>sem takoj vedel, da je kot nala\u0161\u010d zame. Odprl sem jo nekje na sredini in naletel na dialoge med pacientom in analitikom, ki so bili kot iz gledali\u0161ke igre. Kar me je prevzelo, ni bil toliko teoreti\u010dni del kot dvogovor med mo\u0161kima. Imamo mo\u017ea, Jimmyja, in poglobimo se v njegovo du\u0161o. Kot bi brali roman. Od prvega sre\u010danja do poslednjega pozdrava. Dramati\u010dna mo\u010d tega dialoga se mi je zdela dobra snov za film. \/\u2026\/ Resni\u010dno pomembno se mi zdi, da je bil Devereux psihoanalitik, ki se je ukvarjal z avtohtono skupnostjo. Freud je v\u010dasih rekel, da bi morala biti psihoanaliza morda namenjena le srednjemu razredu. Da so pustolovci, kakr\u0161en je bil Devereux, prestopili to mejo in vztrajali, da bi morala biti dostopna vsakomur, me resni\u010dno gane. Devereux je namre\u010d bolnike iz indijanskega rezervata obravnaval z enakim spo\u0161tovanjem in pronicljivostjo, kot \u010de bi prihajali z Dunaja 19. stoletja. Upam, da sem uspel na enak na\u010din tudi sam prikazati svoje like. Med monta\u017eo, medtem ko sem opazoval Benicia, mi je na misel prihajalo Temno srce<\/em> (Jude the Obscure<\/em>). Likom skromnega porekla sem \u017eelel vdahniti plemenitost, kakr\u0161no imajo junaki v romanih Thomasa Hardyja.\u00ab
– Arnaud Desplechin, avtor<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Arnaud Desplechin (1960, Roubaix, Francija) je \u0161tudiral na pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (danes F\u00e9mis), kjer je leta 1984\u00a0tudi diplomiral. Na za\u010detku svoje filmske poti se je uveljavljal kot direktor fotografije, vendar obenem pod mo\u010dnim vplivom Alaina Resnaisa in belgijskega pisatelja Jeana Raya posnel tri kratke filme. Leta 1991\u00a0je zre\u017eiral srednjemetra\u017eni prvenec La Vie des morts<\/strong>.<\/p>\n

Film je mo\u010dno odmeval; prejel presti\u017eno nagrado Jean Vigo, ki jo v\u00a0Franciji podeljujejo kratkim filmom, in bil prikazan na festivalu v\u00a0Cannesu. \u017de v\u00a0La Vie des morts<\/strong> je nastopil niz igralcev, s\u00a0katerimi je Desplechin uspe\u0161no sodeloval tudi pozneje: to so Marianne D\u00e9nicourt, Emmanuelle Devos, Emmanuel Salinger in Thibault de Montalembert.<\/p>\n

Komaj leto kasneje je Desplechin po scenariju Pascale Ferran (danes najbolj znane kot avtorice razvpitega filma Lady Chatterley<\/strong>) posnel svoj celove\u010derni prvenec, Mrtva<\/strong> stra\u017ea<\/strong> (La Sentinelle<\/strong>,1992), v\u00a0katerem so poleg omenjene zasedbe nastopila \u0161e tri pomembna imena francoske kinematografije: Mathieu Amalric, Chiara Mastroianni in L\u00e1szlo Szab\u00f3. Jedro Desplechinove igralske dru\u017eine, ki z\u00a0njim ostaja vse do danes, je bilo tako zaklju\u010deno.<\/p>\n

S\u00a0svojim naslednjim filmom Kako sem se prepiral \u2026 moje spolno \u017eivljenje <\/strong>(Comment je me suis disput\u00e9\u2026 (ma vie sexuelle)<\/strong>, 1996) je Desplechin prvi\u010d prestopil prag glavnega tekmovalnega programa v\u00a0Cannesu, kjer je film odjeknil kot bomba. Za avtorja se je za\u010dela resno zanimati presti\u017ena revija Cahiers du cin\u00e9ma<\/em>, nekateri kritiki pa so zavoljo re\u017eiserjevega pe\u010data, ki so se ga trudili posnemati tudi \u0161tevilni drugi, za\u010deli govoriti kar o\u00a0Desplechinovi generaciji v\u00a0francoskem filmu. Nih\u010de seveda ni presegel Desplechinovega sloga, ki ga zaznamuje na videz kaoti\u010dno me\u0161anje melodramatskih, tudi \u017eanrskih vzorcev s\u00a0skrajnim realizmom in ekspresen, razdrobljen na\u010din pripovedovanja zgodb, posejan z\u00a0brechtovskimi trenutki samorefleksije.<\/p>\n

V\u00a0nadaljevanju kariere je vsak nov avtorjev film obveljal za velik praznik francoske kinematografije, ki mu je omenjeni Cahiers du cin\u00e9ma<\/em> pogosto posve\u010dal kar cele \u0161tevilke; z\u00a0razlogom. Z\u00a0Esther Kahn<\/strong> je Desplechin leta 2000 posnel svoj prvi angle\u0161ko govore\u010di film ter tako dokazal, da njegov mojstrski dotik ni vezan na materin jezik. Film se ka\u017ee tudi kot priklon Fran\u00e7oisu Truffautu, predvsem zaradi motiva odra\u0161\u010danja, ki mu je Truffaut posvetil lep kos svoje kariere, po drugi strani pa je tudi pokojni mojster nekaj svojih najbolj markantnih del ustvaril v\u00a0Angliji.<\/p>\n

Kralji in kraljica <\/strong>(Rois et reine<\/strong>, 2004), veli\u010dastna melodrama, je predstavila Desplechina na vrhuncu mo\u010di, zato je tolikanj bolj neverjetno, da je Bo\u017ei\u010dna zgodba <\/strong>(Un conte de\u00a0No\u00ebl<\/strong>, 2008), ki tako po dinami\u010dnem slogu kot motivu dru\u017einskih skrivnosti pokriva sorodno podro\u010dje, avtorjev domet \u0161e podalj\u0161ala in izpilila. Seveda nista bila ni\u010d slab\u0161a niti manj epsko zastavljena filma, ki ju je Desplechin posnel vmes: s\u00a0svojo eksperimentalno naravo se L\u00e9o, en jouant ‘Dans la compagnie des hommes’ <\/strong>(2003)\u00a0\u2013 v\u00a0katerem se pripoved brez\u0161ivno sestavlja iz ‘dejanskih’ filmskih posnetkov in posnetih vaj z\u00a0igralci\u00a0\u2013 ka\u017ee kot zakulisje Desplechinovega mojstrskega dela z\u00a0igralci, L’Aim\u00e9e <\/strong>(2007), ljube\u010d dokumentarec o\u00a0avtorjevi lastni dru\u017eini, zlasti o\u010detu, pa namiguje na korenine njegovega zanimanja za dru\u017eino, tudi v\u00a0\u0161ir\u0161em pomenu besede kot skupnost, ki je po sili razmer pahnjena v\u00a0iskanje skupnega jezika. Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca<\/strong> je avtorjev sedmi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010cudovito niansirana in vznemirljivo nepretenciozna drama, \/\u2026\/ film pretanjene zmernosti, ki se izogne sku\u0161njavi, da bi zapadel v pretirano dramati\u010dne izbruhe ter ponuja izvrstno prilo\u017enost karizmati\u010dnima in nadarjenima igralcema \/\u2026\/. Raje kot da bi posegel po kakem izmed obi\u010dajnih dramati\u010dnih prijemov, Desplechin pusti, da zgodbo poganja postopno razvijajo\u010de se razmerje.\u00ab
– Mark Adams, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ globoko freudovska \u0161tudija izgube in okrevanja v Ameriki po drugi svetovni vojni, kot jo spremljamo skozi prizmo do\u017eivetij dinami\u010dnega psihiatra in njegovega indijanskega pacienta. \/\u2026\/ Ta zahtevni, a izredno zanimivi film za dva igralca predstavlja Benicia Del Tora in Mathieuja Amalrica na vrhuncu njunih mo\u010di.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbJimmy P.<\/strong> je preprosto najbolj\u0161i in najbolj ganljiv primer psihoanalize, kar smo jih kdaj lahko videli na velikem platnu. \/\u2026\/ Mathieu Amalric in Benicio Del Toro sta neverjetna. Ves \u010das bi lahko gledali le njune pogovore, a delo je tudi sicer \u010dudovito, posebno s svojimi evokacijami filmov iz \u0161tiridesetih, ki so se ravno tako poklanjali psihoanalizi in bili povezani z nadrealizmom. Na misel nam pride Uro\u010den<\/strong> (Spellbound<\/strong>) in v filmu najdemo o\u010ditne namige na Vrtoglavico<\/strong> (Vertigo<\/strong>), a na\u010din, kako je vse to integrirano v sodobni film, postavljen v preteklost \u2026 to plastenje \u010dasa je resni\u010dno zanimivo.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ ena najbolj presenetljivih in navdahnjenih igralskih dvojic v zadnjem \u010dasu.\u00ab
– Stephanie Zacharek, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbDesplechin snema razvoj razmerja med zdravnikom in pacientom z lirizmom Fran\u00e7oisa Truffauta in njegovega ‘divjega de\u010dka’.\u00ab
– Pierre Murat, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n

\u00bbPoleg zanimivih in iskrivih dialogov, ki obi\u010dajne pogovore med pacientom in zdravnikom dvigajo na vi\u0161jo, \u017ee skoraj literarno raven, film odlikujeta predvsem po\u010dasnej\u0161i, tako reko\u010d romaneskni slog ter seveda izjemna igra obeh glavnih junakov. \/…\/ film, ki se vam bo \u010disto po\u010dasi zalezel pod ko\u017eo in vas grel od znotraj, \u010de mu boste le dovolili.\u00ab
– Gaja P\u00f6schl, Radio Ars<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Resni\u010dna zgodba o prijateljstvu med travmatiziranim vojnim veteranom, Indijancem iz plemena \u010crna noga, in njegovim zdravnikom, antropologom in psihoanalitikom Georgesom Devereuxom. Film francoskega re\u017eiserja Arnauda Desplechina (Kralji in kraljica, Bo\u017ei\u010dna zgodba) med drugim odlikuje izvrsten nastop igralske dvojice Del Toro \u2013 Amalric.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3491,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3490"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3491"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3490"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}