{"id":3488,"date":"2021-04-08T11:42:36","date_gmt":"2021-04-08T09:42:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/duh-leta-45\/"},"modified":"2021-05-28T08:50:28","modified_gmt":"2021-05-28T06:50:28","slug":"duh-leta-45","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/duh-leta-45\/","title":{"rendered":"Duh leta ’45"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\n\u00bb\u017delel sem posneti film o tistem trenutku v zgodovini, ko sta bili na prvem mestu solidarnost in skrb za so\u010dloveka. \/\u2026\/ Druga svetovna vojna je bila huda preizku\u0161nja, bojevali smo morda najve\u010dji kolektivni boj v zgodovini de\u017eele. \u010ceprav so nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli ve\u010dje izgube, pa ni bila na\u0161a odlo\u010denost, da zgradimo bolj\u0161i svet, ni\u010d manj trdna. Prepri\u010dani smo bili, da ne bomo nikoli ve\u010d dopustili, da bi nam rev\u0161\u010dina, brezposelnost in razmah fa\u0161izma uni\u010dili \u017eivljenje. Skupaj smo zmagali v vojni in skupaj lahko zmagamo tudi v miru. \u010ce smo lahko na\u010drtovali voja\u0161ke kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hi\u0161, vzpostaviti zdravstvene slu\u017ebe in prometnega sistema ter proizvesti stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na ra\u010dun vseh ostalih. To je bila plemenita misel, ki je u\u017eivala priljubljenost in podporo ve\u010dine. To je bil duh leta 1945. Morda je pri\u0161el \u010das, da se spomnimo.\u00ab
\n– Ken Loach<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\nLeto 1945 velja za pomembno leto v zgodovini Velike Britanije. Kmalu po prepri\u010dljivi zmagi na volitvah je laburisti\u010dna stranka pod vodstvom Clementa Attleeja za\u010dela uresni\u010devati veliki socialni na\u010drt, ki je korenito spremenil podobo povojne dr\u017eave. Nova vlada je nacionalizirala klju\u010dne veje industrije, med drugim rudnike, \u017eeleznice, plinska podjetja, elektri\u010dne centrale, ladjedelnice ter britansko centralno banko. Kmalu je sledila \u0161e uvedba brezpla\u010dne zdravstvene oskrbe ter sprejetje listine, ki je zagotavljala denarno podporo vsem pomo\u010di potrebnim. Ta ‘novi socializem’ je pre\u017eemal ob\u010dutek skupnosti in razredne zavesti, ki je se je ohranil \u0161e nekaj prihodnjih desetletij. Skoraj vsi omenjeni uspehi pa so postali \u017ertev reform Margaret Thatcher, predsednice vlade med letoma 1979 in 1990.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbStarej\u0161a generacija nas lahko marsi\u010desa nau\u010di, a spomini se bodo izgubili, saj so tisti, ki so bili dejavni v obdobju ’45, zdaj v svojih osemdesetih in jih kmalu ne bo ve\u010d. Spomnini na njihove upe in sanje \u2026 Podrobnosti iz politike so nekaj drugega, a vizija sveta, ki ne temelji na pohlepu \u2013 kot pravi neka \u017eenska v filmu \u2013, ampak na prepri\u010danju, da moramo drug drugemu pomagati, skrbeti drug za drugega \u2026 tega danes ni ve\u010d.\u00ab
\n– Ken Loach, re\u017eiser
\n<\/strong><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nKen Loach (1936, Nuneaton) se je na Oxfordski univerzi, kjer je \u0161tudiral pravo, prvi\u010d sre\u010dal z gledali\u0161kim delom. Filmsko pot je za\u010del leta 1963 kot pomo\u010dnik re\u017eije pri BBC. O avtorjevi ob\u010dutljivosti za pere\u010da socialna vpra\u0161anja\u00a0ter nagnjenosti k socialnemu realizmu\u00a0in naturalisti\u010dnemu stilu pri\u010da \u017ee prva iz serije televizijskih dram The Wednesday Play<\/strong> z naslovom Cathy Come Home <\/strong>(1966). Vpliv Loachevih del, ki so nastajala v okviru mre\u017ee BBC, je v umetni\u0161kem in dru\u017ebenem pogledu neizmeren. Sledili sta prvi filmski produkciji Poor Cow<\/strong> (1967) in Kes<\/strong> (1969). \u010ceprav je mednarodni javnosti znan v prvi vrsti kot re\u017eiser celove\u010dernih igranih filmov, pa se je Loach \u0161e nadaljnji dve desetletji vra\u010dal k televizijskemu delu. Odlo\u010dilen preboj mu je prinesel film Sodrga<\/strong> (Riff-Raff<\/strong>, 1990), naturalisti\u010dni portret sodobne Britanije, za katerega je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film. \u017de leta 1995 je isto nagrado prejelo \u0161e avtorjevo delo De\u017eela in\u00a0svoboda<\/strong> (Land and Freedom<\/strong>) na temo \u0161panske dr\u017eavljanske vojne. Film Veter, ki trese je\u010dmen <\/strong>(The Wind That Shakes The Barley<\/strong>) je bil leta 2006 nagrajen s cansko zlato palmo. V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali komi\u010dno dramo I\u0161\u010de se Eric <\/strong>(Looking for Eric<\/strong>, 2009), zarotni\u0161ki triler Irska pot<\/strong> (Route Irish<\/strong>, 2010) ter komedijo Angelski dele\u017e<\/strong> (The Angels’ Share<\/strong>, 2012), s katero se je Loach lani \u017ee enajsti\u010d uvrstil v tekmovalni spored festivala v Cannesu, zanjo pa prejel tudi nagrado tamkaj\u0161nje \u017eirije. Duh leta ’45 <\/strong>je re\u017eiserjev prvi dokumentarec po petnajstih letih. Trenutno pripravlja nov igrani film s svojim pogostim sodelavcem, scenaristom Paulom Lavertyjem.<\/p>\n

Loachevi filmi so po\u017eeli \u0161tevilne lovorike najpresti\u017enej\u0161ih mednarodnih filmskih festivalov in doma\u010de nagrade BAFTA, leta 2009 pa je re\u017eiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za \u017eivljenjsko delo. Avtorjeva dela so \u010dustveno neposredna, aktualna in anga\u017eirana. Kljub pretanjenemu \u010dutu za socialno ter politi\u010dno realnost pa je tisto, kar poganja kri po \u017eilah Loachevih filmov, neuklonljivi \u010dlove\u0161ki duh.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbLoachev film je odkrito polemi\u010den in pristranski \u2013 prepri\u010dljiv krik besa in \u017ealovanja za tistim, kar smo neko\u010d imeli in si dovolili vzeti. \/\u2026\/ S pomo\u010djo razgretih pri\u010devanj intervjuvancev in sijajno izbranih arhivskih posnetkov \/\u2026\/ nas Loach poziva, da se upremo silam zasebnega pohlepa in brezbri\u017enosti. Film se kon\u010da s prizori mno\u017ei\u010dnih protestov \u2013 Occupy, UK Uncut, Defend the NHS \u2013, medtem ko v ozadju doni Jerusalem<\/em>. Loach je preve\u010d inteligenten filmar, da bi namigoval, da bo upor preprost \u2013 a hkrati preve\u010d optimisti\u010den, da bi dejal, da je nemogo\u010d.\u00ab
\n– Philip Kemp , Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ ne\u017een in human film \/\u2026\/ deluje hkrati kot \u017ealostinka, himna ter glasen poziv sodobnim politikom in volivcem. \/…\/ Loach ganljivo ugotavlja, da se moramo za bolj\u0161o prihodnost ozreti v preteklost.\u00ab
\n– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbZagovorniki svobodnega trga in vsi drugi z desne bodo nad Duhom leta ’45<\/strong> zgro\u017eeni, pri tem pa bodo kot obi\u010dajno zanemarili dejstvo, da tako kot pri Loachevih igranih filmih politi\u010dna agenda tudi tu temelji na so\u010dutju do malega \u010dloveka in prepri\u010danju, da ima ta pravico do pravi\u010dne obravnave, dostopa do skupnih dobrin, zaposlitve, zdravstvenih storitev in primernega bivali\u0161\u010da.\u00ab
\n– Graham Fuller, The Arts Desk<\/em><\/p>\n

\u00bbLoachev film \/\u2026\/ gledalca izmeni\u010dno prevzame, potre in \u2013 kot vsi najbolj\u0161i dokumentarci o pere\u010dih vpra\u0161anjih \u2013 spravi v bes; ter je kot tak obvezno \u010dtivo. \/\u2026\/ Duh leta ’45<\/strong> je fascinanten in pomemben dokumentarec, ki bi ga moral videti vsak in bi ga morali predvajati pri urah zgodovine vsepovsod.\u00ab
\n– Matthew Turner, View London<\/em><\/p>\n

\u00bbTisto, kar pri filmu morda najbolj prevzame, je poziv starej\u0161i generaciji, naj spodbudi izdano mladino delavskega razreda ter ji posreduje svoje znanje in izku\u0161nje. Film, ki vsebuje sijajno arhivsko gradivo in intervjuje \/\u2026\/, je strasten in izrazito oseben, hkrati pa narejen s tipi\u010dno Loachevo \u010dlove\u010dnostjo, inteligenco in slogovno eleganco. Spravil me je do solz.\u00ab
\n– Jason Solomons, The Observer
\n<\/em><\/p>\n

\u00bbLoachev nostalgi\u010dni priklon rojstvu socialne dr\u017eave in duhu [Williama] Beveridgea je ravno prav\u0161nji za na\u0161e obdobje zategovanja pasu.\u00ab
\n– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbLoachev film verjetno res ni najbolj natan\u010den zgodovinski pregled, kot mu o\u010ditajo nekateri britanski kritiki. Sicer pa to niti ni bil njegov namen: filmu ne gre toliko za zgodovino kot za sedanjost. Za sedanjost neoliberalisti\u010dne \u00bbparadigme\u00ab, ki je postala \u017ee tako opresivna, da bri\u0161e tudi sam spomin na socialno dr\u017eavo, za zgodovino pa le toliko, kolikor se z njo upira izbrisu tega spomina.\u00ab
\n– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Aktualen, zelo oseben in z veliko predanostjo narejen dokumentarec Kena Loacha obuja spomin na duh sloge in solidarnosti, ki je med drugo svetovno vojno pre\u017eemal Veliko Britanijo in prinesel idejo o novi, socialno pravi\u010dnej\u0161i dru\u017ebi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199115,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3488"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199115"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3488"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}