{"id":3486,"date":"2020-01-03T13:06:49","date_gmt":"2020-01-03T12:06:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/z-molierom-na-kolesu\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:11","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:11","slug":"z-molierom-na-kolesu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/z-molierom-na-kolesu\/","title":{"rendered":"Z Moli\u00e8rom na kolesu"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Serge Tanneur, neko\u010d cenjen igralec, \u017eivi odmaknjeno \u017eivljenje na otoku \u00cele de R\u00e9 ob atlantski obali. Pred tremi leti je obrnil hrbet svetu kulture, razo\u010daran nad \u010dlove\u0161ko hipokrizijo in la\u017eno moralo. Njegov mir zmoti prihod Gauthiera Valencea, starega prijatelja, ki je medtem postal zvezda priljubljene televizijske nadaljevanke. Gauthier, ki bi si rad povrnil igralski ugled, sku\u0161a Sergea prepri\u010dati, da skupaj z njim zaigra v uprizoritvi Moli\u00e8rovega <em>Ljudomrznika<\/em>. \u010ceprav Serge prisega, da se ne bo nikoli ve\u010d vrnil na odrske deske, ga povabilo kljub temu mika. Gauthieru predlaga, da se nemudoma lotita dela, po petih dneh pa se bo odlo\u010dil, \u010de vlogo sprejme ali ne &#8230; Njune \u017eivahne in burne vaje tu in tam prekine hotelska sobarica, ki bi rada igrala v porno filmih, ter privla\u010dna italijanska lo\u010denka, ki meni, da so vsi igralci narcisi.<\/p>\n<p><strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu<\/strong> je duhovita in izvrstno odigrana komedija o spopadu dveh egov \u2013 nekdaj priznanega gledali\u0161kega igralca in zvezdnika priljubljene telenovele \u2013, ume\u0161\u010dena na francosko atlantsko obalo. Film, ki ga je zre\u017eiral Phillippe Le Guay (<strong>\u017denske iz 6. nadstropja<\/strong>), je navdihnila Luchinijeva strast do Moli\u00e8rovega <em>Ljudomrznika<\/em>.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPred dvema letoma me je na \u00cele de R\u00e9 pri\u0161el obiskat Philippe Le Guay, da bi mi ponudil vlogo Jean-Louisa Jouberta v <strong>\u017denskah iz 6. nadstropja<\/strong>. \u0160la sva na dolg sprehod skozi mo\u010dvirje in delal sem, kar delam skoraj vsako jutro: vadim <em>Ljudomrznika <\/em>(<em>Le Misanthrope<\/em>). Zaradi vpra\u0161anj, ki mi jih zastavlja, in ob\u010dudovanja, ki ga vzbuja v meni, me ta tekst spremlja povsod. \/\u2026\/ S Philippom se torej sprehajava po otoku in jaz mu za\u010dnem recitirati tekst \u2013 interpretiram oba lika, saj sta mi oba enako pri srcu. In nenadoma Philippe re\u010de: &#8216;Bilo bi sijajno, \u010de bi iz tega naredila film.&#8217; \/\u2026\/ Zdi se mi \u010dudovito, kako se film napaja pri Moli\u00e8ru, a na prikrit na\u010din \u2013 niti v kulturni\u0161kem niti v frontalnem ali didakti\u010dnem slogu. Le Guay bi lahko naredil film o gledali\u0161\u010du, in to bi bilo grozno dolgo\u010dasno, saj je gledali\u0161\u010de v filmu prava mora. Ampak ne \u2013 naredil je komedijo. Naenkrat sli\u0161imo Moli\u00e8rovo besedilo druga\u010de. To ni ve\u010d gledali\u0161\u010de, to je Francija skozi svoj jezik; jezik, ki ga ljudje govorijo. In to je tudi sprava z gledali\u0161\u010dem. \/\u2026\/ Improvizacije so bile nekaj \u010dudovitega: zelo igrive in zelo poeti\u010dne. Gledalec lahko neposredno opazuje igralca pri vaji. Nastajanje tona igre. \/\u2026\/ Philippe je bil dovolj pameten, da mi je pustil svobodo. Moral sem biti tak\u0161en, kakr\u0161en sem, kadar delam. \/\u2026\/ \u017de trideset let sem obseden s tem, da bi pri interpretaciji zadel pravo struno, da bi obudil k \u017eivljenju mrtve \u010drke na papirju. Film <strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu<\/strong> pomeni konec tega potovanja.\u00ab<br \/>&#8211; Fabrice Luchini, igralec<\/p>\n<p>\u00bbDr\u017ei, film ima svojo minimalisti\u010dno plat: dva igralca, ki skoraj ves \u010das vadita prvi prizor iz <em>Ljudomrznika<\/em>. A tu je tudi mo\u010d likov in igra ogledal, ki jo igrajo s tistimi iz Moli\u00e8ra. Zna\u010daj filma bolj kot zgodba dolo\u010dajo liki. \/\u2026\/ V filmu imamo osem vaj in vsaka izmed njih je predstavljala svojevrsten izziv. Vsaki\u010d smo morali najti druga\u010dno mizansceno, da bi iz prizora povlekli kar najve\u010d. Veliko sem razmi\u0161ljal o dvobojih iz Kubrickovega <strong>Barryja Lyndona<\/strong> in na tiste iz <strong>Scaramoucha<\/strong>, \u010dudovitega filma Georga Sidneyja. V vsakem spopadu je prednost na strani drugega.\u00ab<br \/>&#8211; Philippe Le Guay, re\u017eiser<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Pilippe Le Guay (Pariz, 1956) je diplomiral na pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (La F\u00e9mis), kjer danes tudi predava. Filmsko kariero je za\u010del kot scenarist, kot re\u017eiser debitiral leta 1989 s kostumsko dramo <strong>Les Deux Fragonard<\/strong>, v zgodnjih devetdesetih pa se za\u010del ob\u010dasno pojavljati tudi pred kamero. S Fabriceom Luchinijem je prvi\u010d sodeloval leta 1995, ko sta posnela romanti\u010dno komedijo <strong>L\u2019Ann\u00e9e Juliette<\/strong>. Sledili so film <em>noir<\/em> o dveh delavcih v tovarni stekla <strong>Trois huit <\/strong>(2001), mozai\u010dna pripoved o denarju in ljubezni <strong>Le Co\u00fbt de la vie<\/strong> (2003), komedija z Beno\u00eetom Poelvoordejem<strong> Du jour au lendemain<\/strong> (2006) in nazadnje<strong> \u017denske iz 6. nadstropja <\/strong>(<strong>Les Femmes du 6\u00e8me \u00e9tage<\/strong>), uspe\u0161na bulvarska komedija o zapetem francoskem bur\u017euju (Luchini), ki se spoprijatelji z \u017eivahnimi \u0161panskimi slu\u017ekinjami.<\/p>\n<p>\u00a0<strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbV\u010dasih je preprosta ideja dovolj, da nastane lahkotna, po\u017eivljajo\u010da in privla\u010dna komedija.\u00ab<br \/>&#8211; Alain Grasset, <em>Le Parisien<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDvojica Luchini-Wilson dela \u010dude\u017ee v tej ljubki mali komediji, v kateri Moli\u00e8rovi teksti postanejo prilo\u017enost za kritiko (narcisoidnega) filmskega miljeja. \/\u2026\/ Brez dvoma najbolj\u0161i re\u017eiserjev film.\u00ab<br \/>&#8211; J\u00e9r\u00e9my Ponthieux, <em>Ecran Large<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPo<strong> \u017denskah iz 6. nadstropja<\/strong> se je Philippe Le Guay podpisal pod o\u010darljive variacije na <em>Ljudomrznika<\/em>. \u010ceprav je film ob\u010dasno grenak in tema\u010den, ostrino ubla\u017ei mehkoba oceana in nenehna lahkotnost. Film <strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu<\/strong> je vedra balada v mehki zimski svetlobi.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Le Figaro<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ lep film, skromen, inteligenten in zabaven. \/\u2026\/ Film, ki se za\u010dne kot pasti\u0161 in preraste v grenko komedijo diskretne virtuoznosti.\u00ab<br \/>&#8211; Thomas Sotinel, <em>Le Monde<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPhilippe Le Guay nam ponuja inteligentno popularno komedijo, sintezo svojih prej\u0161njih filmov, hkrati pa resni\u010dno izvirno delo.\u00ab<br \/>&#8211; Yann Tobin, <em>Positif<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm prekipeva od visokodone\u010dih aleksandrincev, a skozi nepomembne lapsuse (pridevnik, ki si ga film ne zaslu\u017ei) razkrije svojo skromnost in rahlo\u010dutno lepoto \u2013 umetnost razposajene diskretnosti, ki daje filmom Philippa Le Guaya tisti svojevrstni \u010dar.\u00ab<br \/>&#8211; Vincent Malausa, <em>Cahiers du cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTopel in navdu\u0161ujo\u010d komorni film \/\u2026\/. <strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu<\/strong> je \u0161e en dokaz o daru galskega re\u017eiserja\/scenarista za ustvarjanje sijajno odigranih, dostopnih dramedij s srcem. \/\u2026\/ Kljub gledali\u0161kemu jedru film dobro izkoristi \u0161tevilna oto\u0161ka prizori\u0161\u010da \/\u2026\/ in prinese Moli\u00e8rov klasi\u010dni tekst v viharne in s soncem obsijane pokrajine sedanjosti.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu<\/strong> se ne zadovolji s preprostim in spretnim odgovorom na teme klasi\u010dnega teksta, ampak hkrati ponuja \u010dudovito analizo igral\u010devega dela \/\u2026\/.\u00ab <br \/> &#8211; Boyd van Hoeij, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser Philippe Le Guay \/\u2026\/ je na sve\u017e na\u010din priredil Moli\u00e8rovo vedno aktualno delo. Njegov scenarij je poln duhovitih dialogov. \/\u2026\/ V sredi\u0161\u010du filma je na\u010delna iskrenost v nasprotju z dru\u017ebeno prilagojenim vedenjem, a gre tudi za visoko kulturo proti nizki, prijateljstvo, tekmovalni mo\u0161ki nagon, zvezdni\u0161ko vedenje in pomen gledali\u0161\u010da. Pri vsem tem pa film nikoli ne postane prete\u017eak.\u00ab<br \/>&#8211; Jos van der Burg, <em>De Filmkrant<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAlcest je alergi\u010den na \u010dlove\u0161tvo, toda ni\u010d bolj kot Serge Tanneur (Fabrice Luchini), veliki francoski igralec, ki se v filmu <strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu <\/strong>umakne v samoto, na Ile de R\u00e9 \u2013 \u010dlove\u0161tva se je povsem o\u010ditno naveli\u010dal. Gauthier (Lambert Wilson), njegov prijatelj, veliki igralski konformist, ki ravno blesti v neki \u017eajfasti TV-seriji, ga ho\u010de premamiti nazaj na oder, jasno, v vlogo Moli\u00e8rovega Alcesta, kar vodi v bitko talentov (bitko recitacij, egov in iger mo\u010di), toda \u010de veste, kako prelestna Celimena v Ljudomrzne\u017eu pretenta in osme\u0161i Alcesta, potem si lahko mislite, zakaj Gauthier nujno potrebuje prav Sergea, da bi ga ljudje \u2013 javnost, publika \u2013 jemali resno. To, da vlogi na vajah celo zamenjata, pa daje slutiti, da vpra\u0161anje ni, zakaj ljudomrzne\u017e tako zlahka igra konformista, ampak \u2013 zakaj lahko ljudomrzne\u017ea prepri\u010dljivo odigra le konformist.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNe nadejajte se hollywoodskega rimejka <strong>Z Moli\u00e8rom na kolesu<\/strong>. Pa ne zato, ker bi ne bilo mogo\u010de najti primernega naslova \u2013 morda <strong>Rolkanje s Shakespearom <\/strong>\u2013, temve\u010d zato, ker tak\u0161en o\u010darljiv, omikan in sofisticiran francoski film presega duha sodobne studijske dobe. Re\u017eiser in scenarist Philippe Le Guay, avtor podobno mikavnega <strong>\u017denske iz 6. nadstropja<\/strong><strong>, <\/strong>je ustvaril izpiljeno zna\u010dajsko razvedrilo, podkrepljeno s prebliski burka\u0161kega humorja.\u00ab<br \/>&#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z Moli\u00e8rom na kolesu je duhovita in izvrstno odigrana komedija o spopadu dveh egov \u2013 nekdaj priznanega gledali\u0161kega igralca in zvezdnika priljubljene telenovele \u2013, ume\u0161\u010dena na francosko atlantsko obalo. Film, ki ga je zre\u017eiral Phillippe Le Guay (\u017denske iz 6. nadstropja), je navdihnila Luchinijeva strast do Moli\u00e8rovega Ljudomrznika.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3487,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3486"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3487"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3486"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}