{"id":3480,"date":"2022-02-04T12:44:31","date_gmt":"2022-02-04T11:44:31","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/potepuh-tomaz\/"},"modified":"2022-02-04T12:47:07","modified_gmt":"2022-02-04T11:47:07","slug":"potepuh-tomaz","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/potepuh-tomaz\/","title":{"rendered":"Potepuh Toma\u017e"},"content":{"rendered":"<p><strong>Burleskna pravljica o petletnikih, ki morajo potepuhu Toma\u017eu obljubiti, da bodo pozabili na vsa pravila, ki so se jih nau\u010dili v vrtcu.<\/strong><\/p>\n<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Potem ko njihova vzgojiteljica poje strupeno jagodo in omedli, se petletniki Mali Pavel, Zoja, Jernej, Jacques, Rozi in Ludvik znajdejo sami v gozdu. Med iskanjem izhoda naletijo na 14-letnega prebe\u017enika, potepuha Toma\u017ea, ki jim obljubi, da jih bo odpeljal nazaj k star\u0161em, vendar pod enim pogojem: da otroci pri pri\u010di pozabijo na vsa pravila, ki so se jih nau\u010dili v vrtcu. Sledi uvajanje v potepu\u0161ko \u017eivljenje: preverjanje koli\u010dine u\u0161esnega masla, ovohavanje stopal, u\u017eivanje ka\u010djih zvitkov, \u010drvov z majonezo, solate iz trakulj, vrtanje po nosu in veliko po\u010ditka po delu. \u010ce ho\u010dejo oditi iz gozda, bo treba prej popraviti \u0161e avto \u2013 pri tem pa jim lahko pomaga le vol\u010dji mo\u017e, stari potepuh, ki nosi okoli vratu vol\u010djo glavo \u2026<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.kinodvor.org\/wp-content\/uploads\/2017\/09\/potepuh.tomaz_pg.pdf\"><strong>pedago\u0161ko gradivo<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Film je nastal na otro\u0161ki filmski delavnici, sooblikovali so ga vsi nastopajo\u010di otroci.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbObiskal nas je veliki italijanski skladatelj Carlo Crivelli, s katerim sem posnel pet filmov. Navdu\u0161en nad delavnicami in nad otroki se je na\u0161i pustolov\u0161\u010dini pridru\u017eil s svojim Simfoni\u010dnim orkestrom Citta Aperta in sedemdesetimi glasbeniki. Zaradi njega je film postal nekak\u0161na opera v kratkih hla\u010dah.\u00ab<br \/>&#8211; Manuel Pradal, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>o avtorju<\/strong><br \/>Rojen leta 1968 v Montpellieru. Najprej je v rojstnem mestu \u0161tudiral znanost in literaturo, nato pa je na pari\u0161ki filmski akademiji F\u00e9mis diplomiral iz re\u017eije. Med \u0161tudijem je delal kot asistent re\u017eije pri Agn\u00e8s Varda. Njegov diplomski film<strong> Canti<\/strong> je bil sprejet na filmski festival v Cannesu, <strong>Marie Baie des Anges<\/strong> pa mu je prinesel preboj na mednarodno filmsko prizori\u0161\u010de.<\/p>\n<p><strong>filmografija<\/strong> <br \/>1991 <strong>Canti<\/strong><br \/>1997 <strong>Marie Baie des Anges<\/strong> <br \/>2002 <strong>Ginostra<\/strong><br \/>2006 <strong>A Crime<\/strong><br \/>2010 <strong>La blonde aux seins nus<\/strong><br \/>2012 <strong>Tom le cancre (Potepuh Toma\u017e)<\/strong><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbFilm <strong>Potepuh Toma\u017e<\/strong> je bukoli\u010den, nor\u010dav, nenavaden in ima velik potencial. \/\u2026\/ Predvsem navdu\u0161uje pristna igra otrok.\u00ab<br \/>&#8211; Senscritique<\/p>\n<p><strong>Pogovor z Manuelom Pradalom je opravila Catherine Mac-Gilvray:<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kako se je rodil Potepuh Toma\u017e?<\/strong><br \/>Spomladi leta 2011 sem vodil otro\u0161ko filmsko delavnico o Chaplinovem filmu Otrok po \u0161olah v Saint-Montanu, Viviersu in Bourg-Saint-And\u00e9olu v ju\u017enofrancoskem okro\u017eju Ard\u00e8che.<br \/>Z otroki, ki so bili stari od 4 do 6 let, smo izvajali improvizacijske vaje in igre. Ker je veliko otrok izkazalo umetni\u0161ko nadarjenost, sem \u017eelel to pustolov\u0161\u010dino nadaljevati pod okriljem zdru\u017eenja \u00bbLanterna Magica\u00ab skupaj s petnajstimi otroki, ki bi jih spremljali star\u0161i.<br \/>Slike, ki so jih ustvarili v tej delavnici, so bile izredno bogate in raznolike. Jeseni 2011 je na\u0161a pustolov\u0161\u010dina po zaslugi izjemne monta\u017eerke (Isabelle Dedieu, monta\u017ea pri filmu Tereza, zlata palma za Vdor barbarov, oskar za tujejezi\u010dni film) pridobila novo, bolj filmsko razse\u017enost.<br \/>Leta 2012 smo delo nadaljevali brez otrok. V pripoved smo \u017eeleli vnesti ve\u010d povezanosti in prehajanja, s tem pa smo ustvarili ve\u010djo koherentnost in berljivost. Pri ustvarjanju tega filma je sodelovalo ve\u010d ljudi, ki za svoje delo niso dobili nobenega pla\u010dila.<\/p>\n<p><strong>Na kak\u0161en na\u010din ste izbrali te \u010dudovite otroke?<\/strong><br \/>Izbral sem jih na podlagi njihovega odzivanja ter njihove ob\u010dutljivosti in v\u0161e\u010dnosti. Pa tudi glede na razpolo\u017eljivost njihovih star\u0161ev, ki so nas vsak dan spremljali v delavnici. Prizore smo sproti improvizirali, sporazumevanje v skupini je bilo naravnost navdu\u0161ujo\u010de. Z nami so sodelovali veliki strokovnjaki s podro\u010dja filma, denimo Yorgos Arvanitis, eden najpomembnej\u0161ih direktorjev fotografije na svetu, znani in manj znani igralci, \u0161tudentje in prebivalci Saint-Montana.<\/p>\n<p><strong>Nekaj besed o zgodbi.<\/strong><br \/>Vzgojiteljica odpelje otroke k reki, kjer se onesvesti. Otroci se izgubijo v stoletnem hrastovem gozdu, v katerem sre\u010dajo \u0161tirinajstletnega ube\u017enika Potepuha Toma\u017ea. Ta jim pove, da jih bo odpeljal k star\u0161em, toda le, \u010de bodo pozabili vse, kar so se dotlej nau\u010dili v \u0161oli. Sledi nekak\u0161na \u0161ola v naravi, ki jo vodi Potepuh Toma\u017e, otroci pa v njej skozi poezijo in zabavo obnovijo svoje znanje ter v sanjskem dekorju na novo osmislijo \u0161olo.<\/p>\n<p><strong>Podobe so \u010dudovite, glasba prav tako.<\/strong><br \/>Z velikim italijanskim skladateljem Carlom Crivellijem sem posnel \u017ee pet filmov. Nad delom v delavnici in otroki je bil navdu\u0161en, zato se nam je pridru\u017eil. Na\u0161o pustolov\u0161\u010dino je oplemenitil s svojim simfoni\u010dnim orkestrom Citta Aperta in 70 glasbeniki, ki jih je sam pla\u010dal. To je bilo \u010dudovito darilo, film je po njegovi zaslugi postal nekak\u0161na opera kratkohla\u010dnikov.<\/p>\n<p><strong>Tokrat ste prvi\u010d snemali v svojem rojstnem okro\u017eju Ard\u00e8che.<\/strong> <br \/>Ja, s kamero rad potujem po svetu, a ker imam sam dva majhna otroka, sem za\u010dutil \u017eeljo, da bi ta film posnel v slikoviti rojstni vasi Saint-Montan, v katero so vsi ti otroci vnesli \u0161e ve\u010d sonca. <br \/>Pozdraviti pa moram tudi podporo ob\u010dine Saint-Montan in njenega \u017eupana Alaina Carraro ter Zdru\u017eenje otrok in prijateljev Saint-Montana, ki mu predseduje Marcel Armand. Brez njihove logisti\u010dne pomo\u010di ne bi mogli zbrati toliko ljudi okoli te edinstvene kulturne iniciative.<\/p>\n<p><strong>Uspeh Potepuha Toma\u017ea na festivalih napoveduje dober obisk v kinodvoranah.<\/strong><br \/>Presenetilo nas je, s kak\u0161nim navdu\u0161enjem so ga sprejeli filmski strokovnjaki. Vsi svetovni festivali ga \u017eelijo prikazati. Distributerji prav tako. Trenutno urejamo pravno-formalni status na\u0161ega zdru\u017eenja za skoraj\u0161njo premiero filma.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Burleskna pravljica o petletnikih, ki morajo potepuhu Toma\u017eu obljubiti, da bodo pozabili na vsa pravila, ki so se jih nau\u010dili v vrtcu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3481,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3480"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3481"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3480"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}