{"id":347375,"date":"2025-01-26T14:54:09","date_gmt":"2025-01-26T13:54:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/rojena-v-plamenih\/"},"modified":"2025-01-26T15:02:13","modified_gmt":"2025-01-26T14:02:13","slug":"rojena-v-plamenih","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/rojena-v-plamenih\/","title":{"rendered":"Rojena v plamenih"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Amerika v bli\u017enji prihodnosti. Deset let po socialisti\u010dni demokrati\u010dni revoluciji, ki naj bi odpravila spolne, rasne in razredne delitve, se \u017eenske in manj\u0161ine \u0161e vedno soo\u010dajo z zatiranjem in nasiljem. Nato pa se \u017eenske najrazli\u010dnej\u0161ih ozadij in na videz nasprotnih prepri\u010danj \u2013 militantne borke, aktivistke ilegalnih radijskih postaj, \u010drnke, lezbijke, belopolte novinarke srednjega razreda, levi\u010darke, pankerice, gospodinje in sindikalistke \u2013 zdru\u017eijo v koalicijo, da bi enkrat za vselej zru\u0161ile patriarhat.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbTo je vsekakor film o delu. O \u017eenskah, ki sku\u0161ajo prodreti v tradicionalno mo\u0161ke poklice, o tem, da \u017eenske zaslu\u017eijo manj kot mo\u0161ki. In povezan je z mojo lastno izku\u0161njo umetnice in samozaposlene. Vsaki\u010d ko sem nabrala 200 dolarjev, sem lahko nekaj posnela, preostali \u010das sem lahko le montirala. \/\u2026\/ \u010ce bi film \u0161tudirala, se ne bi nikoli lotila snemanja na tak na\u010din, ker bi mi rekli, da sem nora. \/\u2026\/ Film je nastajal pet let, toda nastal je kot urgenten odziv na nasilje: na prepoved splava, rasizem, stanje v zaporih, odvzem \u017eenskega nadzora nad lastnimi telesi. Vidim ga kot niz vpra\u0161anj o tem, kako dale\u010d mora\u0161 potisniti \u017eenske, da poprimejo za oro\u017eje. Najprej posku\u0161ajo z letaki, pa z radiem, nato vlomijo v tv-postajo, da bi predvajale svoje videe in bi se sli\u0161al njihov glas. Na koncu jih nih\u010de ne sli\u0161i. Kaj jim torej preostane? \/\u2026\/ Nikoli nisem pri\u010dakovala, da bo <strong>Rojena v plamenih<\/strong> \u0161e danes relevanten film. Mislila sem, da bo v teku let izginil v pozabo. Le kdo bi si mislil, da se bomo desetletja po njegovem nastanku po\u010dasi pomikali k diktaturi. Mislila sem, da bomo imele pravice, za katere smo se borile in jih ob\u010dasno dosegale, na primer pravico do splava in enakega pla\u010dila. Namesto tega nam preti ukinitev teh pravic, saj lahko volitve pripeljejo na oblast mo\u0161kega, ki pravi, da bi bil rad diktator. \/\u2026\/ Upam, da <strong>Rojeno v plamenih<\/strong> gledajo skupine ljudi, ki ho\u010dejo ukrepati. V moji newyor\u0161ki feministi\u010dni trilogiji, kot ste jo poimenovali, je <strong>Rojena v plamenih<\/strong> najpomembnej\u0161i film, \u0161e zlasti danes. Toda ko me ljudje vpra\u0161ajo, ali bi film danes posnela \u0161e enkrat, jim odvrnem, da ne. Kot beli \u017eenski se mi ne zdi, da je to danes moja naloga. Nebele \u017eenske ta trenutek ustvarjajo toliko izjemnih filmov. <strong>Rojena v plamenih<\/strong> zdaj nastaja v drugih d<a><\/a>r\u017eavah; snemajo jo Palestinke, Iranke. Snemajo jo v kriznih \u017eari\u0161\u010dih \u0161irom sveta, v\u010dasih s telefoni sredi vojnih obmo\u010dij. Neskon\u010dno jih ob\u010dudujem.\u00ab\u00a0<br \/>\u2013 Lizzie Borden<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbLizzie Borden gradi to velikopotezno dru\u017ebeno dramo kot kola\u017e, sestavljen iz insceniranih poro\u010dil in pogovornih oddaj, dramatiziranega dokumentarnega gradiva, posnetkov policijskih kamer in uradnih komentarjev s teh posnetkov, demonstracij in spopadov, organizacijskih sestankov in strate\u0161kih posvetov, zakulisnih utrinkov radijskih voditeljic Isabel in Honey, medtem ko sta v etru, glasbenih nastopov in intimnih vpogledov v zasebna \u017eivljenja v \u010dasu konflikta. Izka\u017ee se za dale\u010d bolj domiselno in daljnovidno scenaristko od vrste slovitih hollywoodskih imen, zato ker vidi zgodbo v \u0161iroki paleti perspektiv in okoli\u0161\u010din, vklju\u010dno s tisto, do katere je ob\u010dutno sovra\u017ena. Njen pogled na zgodbo, kaj ta je in kako jo lahko upodobi\u0161 s sliko in zvokom, ni ni\u010d manj radikalen od socialne politike, ki jo zagovarja. \/\u2026\/ Ni dovolj biti levi\u010dar, pravi Lizzie Borden; \u010de naj ima resni\u010den u\u010dinek, mora biti politi\u010dna revolucija hkrati revolucija idej in dr\u017e, kulturna in intimna revolucija, ki vklju\u010duje revolucijo medijev in umetnosti \u2013 in katere \u017eivi primer je <strong>Rojena v plamenih<\/strong>. \/\u2026\/ svobodna, strastna, spontana ustvarjalnost tega filma se izka\u017ee za nujno metodo radikalne spremembe \u2013 metodo, ki jo bodo morali \u0161tevilni sodobni filmarji s politi\u010dnimi namerami \u0161ele privzeti.\u00ab\u00a0<br \/>\u2013 Richard Brody, <em>The New Yorker<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKot neko\u010d njena soimenjakinja se tudi re\u017eiserka Lizzie Borden v svojem prelomnem filmu iz leta 1983, <strong>Rojena v plamenih<\/strong>, s sekiro loti filmskih konvencij in li\u010dnih politi\u010dnih re\u0161itev. Ta neukrotljiv in neopredeljiv film \u2013 morda edini primerek hibridnega \u017eanra radikalno lezbi\u010dno-feministi\u010dno-znanstvenofantasti\u010dnega cin\u00e9ma v\u00e9rit\u00e9 \u2013 je bil prvi\u010d prikazan v drugem letu Reaganovega re\u017eima, toda njegov bes ni danes ni\u010d manj po\u017eivljajo\u010d, kot je bil takrat, ko se je Amerika za\u010dela nezadr\u017eno obra\u010dati v desno.\u00ab <br \/>\u2013 Melissa Anderson, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNeprekinjena aktualnost in rasto\u010da popularnost filma <strong>Rojena v plamenih<\/strong> pri\u010data, da danes \u0161e bolj kot kdaj prej potrebujemo radikalne pristope k avdiovizualnemu ustvarjanju in da lahko eksperimentalni film s posluhom za lastne vire in notranje procese deluje kot reporta\u017ea na na\u010din, ki ga narativna drama ne more dose\u010di. \/\u2026\/ ta filmski priro\u010dnik za anarhisti\u010dno organiziranje \u2013 tako za namen filmskega ustvarjanja kot revolucije \u2013 bi moral biti del vsakega kurikuluma.\u00ab\u00a0<br \/>\u2013 So Mayer, <em>Sight and Sound<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Formalno in politi\u010dno radikalna futuristi\u010dna fantazija o \u017eenskem uporu, gverilsko posneta z dvesto dolarji v \u017eepu na ulicah \u0161e ne gentrificiranega New Yorka, velja za klasiko in mejnik ameri\u0161kega feministi\u010dnega in underground filma osemdesetih let. Lizzie Borden je film snovala v dialogu z nastopajo\u010dimi (med njimi zasledimo re\u017eiserko Kathryn Bigelow), ki igrajo fiktivne razli\u010dice samih sebe.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":347376,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/347375"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/347376"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=347375"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}