zgodba
<\/b>Iman ravno napreduje v preiskovalnega sodnika na revolucionarnem sodi\u0161\u010du, ko v dr\u017eavi izbruhnejo protesti zaradi smrti mladenke v policijskem priporu. Doma njegovi h\u010derki pretreseni spremljata dogajanje na ulicah, \u017eena pa se obupano trudi ohraniti mir v dru\u017eini. Ko Iman nekega dne ugotovi, da je njegova slu\u017ebena pi\u0161tola izginila, za\u010dne postajati vse bolj paranoi\u010den \u2026<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Mohammad Rasoulof se je rodil leta 1972 v \u0160irazu in \u0161tudiral sociologijo v Teheranu. \u010ceprav v tujini \u017eanje kriti\u0161ko hvalo in osvaja \u0161tevilne nagrade, v Iranu ni bil nikoli predvajan noben od njegovih celove\u010dercev. Rasoulofove te\u017eave z oblastmi so se za\u010dele, ko je posnel svoj drugi film, dru\u017ebenopoliti\u010dno alegorijo\u00a0\u017delezni otok<\/b>\u00a0(Jazireh ahani, 2005). Leta 2010 je bil z Jafarjem Panahijem aretiran med snemanjem skupnega projekta in obsojen na \u0161est let zapora, a so ga po pla\u010dilu var\u0161\u010dine kasneje izpustili. V sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu so bili nagrajeni trije Rasoulofovi celove\u010derci: leta 2011 je nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo prejela drama\u00a0Be omid e didar<\/b>, dve leti kasneje je mednarodno\u00a0zdru\u017eenje\u00a0filmskih kritikov FIPRESCI nagradilo film\u00a0Dast-neveshtehaa nemisoosand<\/b>, leta 2017 pa je glavno nagrado sekcije prejel Rasoulofov \u0161esti celove\u010derec\u00a0Lerd<\/b>, drama o korupciji v iranski dru\u017ebi. Po vrnitvi iz tujine so oblasti re\u017eiserju zaplenile potni list in mu prepovedale snemanje filmov, kasneje pa so ga zaradi \u00bbogro\u017eanja dr\u017eavne varnosti\u00ab in \u00bb\u0161irjenja protire\u017eimske propagande\u00ab obsodile \u0161e na leto dni zaporne kazni. Leta 2020 je Rasoulof skrivaj posnel Zlo ne obstaja\u00a0<\/b>(Sheytan vojud nadarad, 2020), omnibus \u0161tirih zgodb o mo\u0161kih, soo\u010denih z izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali pa se upreti in tvegati vse. Film je prejel zlatega medveda na Berlinalu, toda re\u017eiser se zaradi prepovedi izhoda iz dr\u017eave podelitve ni mogel udele\u017eiti. Zlo ne obstaja<\/b> smo si lahko ogledali tudi na rednem sporedu Kinodvora, po premieri pa se nam je preko Zooma pridru\u017eil re\u017eiser. Leta 2022 je bil Rasoulof po podpisu peticije proti vladi znova aretiran in poslan v zapor, kjer se mu je med sedemmese\u010dnim prestajanjem kazni porodila ideja za Seme svetega figovca<\/b>. Po prihodu na prostost je za\u010del s snemanjem, a kmalu izvedel, da je obsojen na osemletno zaporno kazen. Po razglasitvi, da je Seme svetega figovca<\/b> izbrano v glavni tekmovalni spored festivala v Cannesu, so iranske oblasti za\u010dele zasli\u0161evati igralce in ekipo, jim prepovedale izhod iz dr\u017eave in pritiskale nanje, naj re\u017eiserja prepri\u010dajo v umik filma s programa. Rasoulofu je kmalu zatem uspelo pobegniti v Evropo in se udele\u017eiti festivala, kjer je film prejel veliko nagrado \u017eirije. Danes \u017eivi v Nem\u010diji.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPo svojem zadnjem filmu Zlo ne obstaja<\/b> sem potreboval \u0161tiri leta, da sem se lotil novega projekta. V tem \u010dasu sem napisal ve\u010d scenarijev, k nastanku Semena svetega figovca<\/b> pa me je nazadnje pripeljala aretacija poleti leta 2022. Moja zaporni\u0161ka izku\u0161nja je bila takrat zelo specifi\u010dna, saj je sovpadala z za\u010detkom gibanja \u017denske, \u017eivljenje, svoboda<\/i>. Skupaj z drugimi politi\u010dnimi zaporniki sem spremljal dru\u017ebene spremembe, ki so se dogajale zunaj. Medtem ko so protesti dobivali nepri\u010dakovan zagon, sta nas vse bolj osupljala njihova razse\u017enost in pogum \u017eensk. \/\u2026\/ V moji celici je neki politi\u010dni zapornik gladovno stavkal. Oblasti so postajale zaskrbljene in nekega dne so ga pri\u0161li obiskat pomembni uslu\u017ebenci zapora. Eden od njih me je potegnil na stran in mi rekel: \u2018Vsak dan, ko vstopim v zapor, pogledam vhodna vrata in pomislim: kdaj se bom obesil pred njimi? <\/b>Doma me otroci nenehno spra\u0161ujejo: kaj je tvoje delo? Kaj pravzaprav po\u010dne\u0161?\u2019<\/i> To je bila iskra, ki me je spodbudila k pisanju scenarija. \/\u2026\/ Tak\u0161ne zgodbe me utrjujejo v prepri\u010danju, da bo \u017eenskemu gibanju v Iranu s\u010dasoma uspelo dose\u010di cilje. Vlada lahko z represijo za\u010dasno ohrani nadzor nad razmerami, vendar se bo nazadnje morala ukloniti zahtevam gibanja. \u017delel sem posneti film, ki bi prispeval k tem prizadevanjem. Toda ni bilo lahko zbrati ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti tveganje tak\u0161nega projekta. Potreboval sem ve\u010d mesecev, da sem zbral igralce in tehni\u010dno ekipo. \/\u2026\/ Strah pred identifikacijo in aretacijo me\u010de senco na vse. Vendar je vedno mogo\u010de najti re\u0161itve. Ne znam razlo\u017eiti, kako, vendar nam je uspelo zaobiti cenzurni sistem. Vlada ne more imeti vsega pod nadzorom. \/\u2026\/ Dolgo \u010dasa sem \u017eivel na enem od otokov na jugu Irana. Tam raste nekaj starih divjih figovcev z znanstvenim imenom ficus religiosa<\/i>. \u017divljenjski cikel tega drevesa je pritegnil mojo pozornost. Njegova semena z iztrebki ptic padajo na veje drugih dreves. Iz semen po\u017eenejo korenine in za\u010dnejo rasti proti tlom. Ko se novo drevo ukorenini, se za\u010dne ovijati okoli debla gostiteljskega drevesa, dokler ga nazadnje ne zadu\u0161i.\u00ab
\u2013 Mohammad Rasoulof<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbSeme svetega figovca<\/b> je politi\u010dni triler, grozljivka in oda [dr\u017eavljanski] nepokor\u0161\u010dini. Pogum iranskih deklet in \u017eensk je njegov navdih in njegovo bistvo.\u00ab
\u2013 Roxana Hadadi, Vulture<\/i><\/p>\n
\u00bbMohammad Rasoulof grozo totalitarizma skr\u010di na dimenzije dru\u017einskega mikrokozmosa in pri tem poka\u017ee izjemno re\u017eijsko inteligenco. Zdi se, da nam s svojo zadu\u0161ljivo in hkrati uporno komorno dramo (vidimo spopade s policijo in \u017eenske brez pokrival) sporo\u010da:\u00a0\u2018To je najve\u010d, kar lahko posnamem.\u2019<\/i>\u00ab
\u2013 Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/i><\/p>\n
\u00bbSeme svetega figovca<\/b> se za\u010dne kot mra\u010dna politi\u010dna in dru\u017einska drama v znanem slogu iranskega filma, nato pa se po\u010dasi stopnjuje v nekaj ekstravagantno norega in travmatiziranega \u2013 strelski obra\u010dun v slogu Sergia Leoneja.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbRasoulof se izogne formalnim prijemom svojih prej\u0161njih del in ustvari nekaj bolj neposrednega; dramo, ki gori kot politi\u010dni triler in \u017ege kot dokumentarec. Medtem ko zgodba drvi proti hitchcockovskemu finalu in \u010dakamo na strel iz pi\u0161tole \u010cehova, film najde nov nestabilen teren na obrobju dru\u017ebe.\u00a0Seme svetega figovca<\/b> zraste v napet ep, nepredvidljiv dru\u017einski triler, v katerem je osebno vedno politi\u010dno.\u00ab
\u2013 Matt Schimkowitz, A.V. Club<\/p>\n
\u00bbSeme svetega figovca<\/b> je nadvse vznemirljiva in suvereno izpeljana parabola; triler, ki paranojo, mizoginijo in nasilje iranske dr\u017eave brez\u0161ivno preslika na obi\u010dajno dru\u017einsko celico. \/\u2026\/ Ko film vstopi v izjemno napeto tretjo uro, je seme nemira \u017ee vzklilo, sveti figovec pa je pognal svoje korenine proti tlom. \/…\/ Rasoulofova alegorija prikazuje iransko dr\u017eavo kot najslab\u0161ega mo\u017enega o\u010deta, ki sku\u0161a nadzor zamaskirati v ljubezen, a se mu zdaj bli\u017ea \u010das obra\u010duna. Ni\u010d \u010dudnega, da ho\u010dejo tega briljantnega disidentskega re\u017eiserja spraviti v zapor.\u00ab
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u00bbSkoraj tri ure dolga epopeja pre\u010dka razli\u010dne \u017eanre, da bi neki svet soo\u010dila z njegovimi protislovji. Dru\u017einska kronika, portret dru\u017ebe, politi\u010dni film, triler, komorna drama in film ceste \u2013 pustolov\u0161\u010dina nam na vsakem koraku jemlje sapo zahvaljujo\u010d zgo\u0161\u010denemu, neizprosnemu scenariju in suvereni re\u017eiji.\u00ab
\u2013 Olivier P\u00e9lisson, Bande \u00e0 part<\/i> <\/p>\n
\u00bbKot bi gledali staro legendo, prikrojeno za novo dobo.\u00ab
\u2013 Alissa Wilkinson, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbSeme svetega figovca<\/b>, iranski politi\u010dni triler, poka\u017ee, kako si patriarhalna dru\u017eba izmi\u0161lja depresivne rituale, folklore, molitve in tradicije, da bi lahko nasilno obvladovala, brezobzirno zatirala in po mili volji mu\u010dila \u00bbgre\u0161ne\u00ab \u017eenske, in kako potem vedno upa, da \u017eenske ne bodo spregledale natega in da se bodo prilagodile tej verski norosti. ZA+\u00ab V napetem politi\u010dnem trilerju, ki so ga morali snemati skrivaj, dru\u017eina postane mikrokozmos sodobnega Irana. Mohammad Rasoulof (Zlo ne obstaja) je film ustvarjal v \u010dasu, ko so dr\u017eavo zajeli protesti pod geslom \u017denske, \u017eivljenje, svoboda. Posebna nagrada \u017eirije v Cannesu in nominacija za oskarja za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":347357,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/347356"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/347357"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=347356"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"