{"id":347352,"date":"2026-02-12T09:17:27","date_gmt":"2026-02-12T08:17:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/portreti-duhov\/"},"modified":"2026-02-12T09:32:06","modified_gmt":"2026-02-12T08:32:06","slug":"portreti-duhov","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/portreti-duhov\/","title":{"rendered":"Portreti duhov"},"content":{"rendered":"<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bb<strong>Portrete duhov<\/strong> sem snemal in montiral vrsto let, \u0161e preden sem za\u010del delati na filmu <strong>Bacurau<\/strong> in nato med pandemijo. Posnel sem tudi variacije elementov, ki jih vsebuje ta film. <strong>\u0160umi soseske<\/strong> in <strong>Aquarius<\/strong> vsebujeta fragmente teh idej, be\u017ene pasuse, ki napovedujejo prihajajo\u010di film, bodisi temo, ki jo obravnava, ali njegovo splo\u0161no vzdu\u0161je. Tema dveh kratkih videodokumentarcev, ki sta bila pred 30 leti moje diplomsko delo iz novinarstva, je bil propad starih filmskih pala\u010d v Recifeju v poznih 80. in zgodnjih 90. letih. Drugi izmed filmov je govoril prav o gospodu Alexandru Mouri [tamkaj\u0161njem operaterju], ki je postal moj dober prijatelj in ga mo\u010dno pogre\u0161am. V letih 1989\/1992 sem se po naklju\u010dju zna\u0161el tam s 35-milimetrskim fotoaparatom in preprosto videokamero. Posneti material sem varno hranil in zdi se mi, da je bil \u010das v teku let tem podobam naklonjen. \/\u2026\/<br \/>V treh desetletjih se je toliko spremenilo, samo mesto, tehnologija, filmsko prikazovanje in obiskovanje kina. Ironi\u010dno je, da je kino S\u00e3o Luiz \u0161e vedno tam, nespremenjen, kot \u010dasovni stroj s tiso\u010dero sede\u017ei. Dolgo zlorabljano sredi\u0161\u010de mesta je \u0161e vedno pomemben lik. Poleg tega sem \u017eelel za Recife sestaviti album podob, lasten specifi\u010dni album, ki temelji na mojem opa\u017eanju, da se brazilska mesta navadno vtisnejo v spomin na podlagi omejenega \u0161tevila blede\u010dih filmskih posnetkov in fotografij iz preteklosti, skorajda nekak\u0161nih \u2018uradnih portretov\u2019, ki ne predstavljajo nujno mojega pogleda \u2013 ali tega, kaj do svojega mesta \u010dutijo ljudje. S tem novim osebnim albumom, ki sem ga sestavil, sem zadovoljen. \/\u2026\/<br \/>Moj brat M\u00facio je priznan arhitekt in mislec urbanizma; \u017ee dolga leta se tu in tam pogovarjava o prostorih. Moja razmi\u0161ljanja o prostorih in mestih niso tehni\u010dna, temve\u010d temeljijo na prepri\u010danju, da so ti prostori odrazi \u010dlove\u0161ke narave, ki vstopa v interakcijo z dru\u017ebo in kapitalizmom ali jo ta dva (pre)oblikujeta. V arhitekturi lahko ogromno vidimo, v dobrem in slabem pomenu, naj je lepa ali grda, prijazna ali sovra\u017ena v samem svojem na\u010drtu. Lahko ustvarja napetost, lahko je prijetna. Kolikor je bilo le mogo\u010de, sem se trudil odpirati kadre svojih filmov; ume\u0161\u010danje likov v prostore je res zadovoljujo\u010de, pa naj so odprti, \u0161iroki, radodarni ali utesnjeni. Mesta so lahko tako filmska. \/\u2026\/\u00a0<br \/>Filme vidim kot dokumente, pisma, ki jih lahko nekdo na novo odkrije in prebere v prihodnosti, pri \u010demer ni pomembno, ali je film igran ali dokumentaren, \u2018resni\u010dnost\u2019 ali \u2018fantazija\u2019. Zdaj, ko se pogovarjam z vami, sem morda razumel, da se je ta film porodil iz moje lastne \u017eelje po gledanju starih fotografij, ki sem jih ve\u010dinoma odkril med raziskovanjem za film. Odkrivanje novega gradiva v Brazilski kinoteki in \u0161tevilnih dru\u017einskih fotoalbumih ter \u0161katlah za \u010devlje me je privedlo nazaj k starim arhivom, k otro\u0161kim spominom in zgodbam, ki so mi jih pravili starej\u0161i. Ob\u010dutil sem, da je tako prav, in bilo je navdihujo\u010de. Ta film mi je pomagal pri pisanju scenarija za <strong>Tajnega agenta<\/strong>, slednji pa je \u0161e okrepil mojo vez s <strong>Portreti duhov<\/strong>. Te stare podobe, fotografije, zvo\u010dni in filmski posnetki so mi pomagali razumeti moje mesto in sosesko, v kateri sem pre\u017eivel toliko let. Pa tudi odnos, ki ga gojim do filma, kot ljubitelj in kot ustvarjalec. Ko zremo v podobe preteklosti, se br\u017ekone ne moremo izogniti ob\u010dutku nostalgije, tistemu <em>saudade.<\/em> Toda ob pristnem stiku s preteklostjo sedanjost la\u017eje diha.\u00ab<br \/>\u2013 Kleber Mendon\u00e7a Filho<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kot v \u0161tevilnih krajih po svetu so v teku 20. stoletja tudi v sredi\u0161\u010du mesta Recife milijoni ljudi hodili v kino \u2026 Tridelni filmski esej je igriv in mamljiv poklon filmu v mestu Recife ter filmskim prostorom, v katerih je avtor odra\u0161\u010dal in v njih \u0161e naprej biva.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":347377,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/347352"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/347377"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=347352"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}