zgodba
<\/b>Sim\u00f3n je star enaindvajset let. Predstavi se kot pomo\u010dnik pri selitvah. Pravi, da ne zna kuhati in pomiti kopalnice, zna pa postlati posteljo. Zdi se, da je v zadnjem \u010dasu postal drug \u010dlovek …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPehu\u00e9na Pedra, enega od igralcev v filmu, poznam \u017ee vrsto let. Spoznala sva se, ko je obiskoval dramski kro\u017eek za osebe s posebnimi potrebami, jaz pa sem bil pomo\u010dnik u\u010ditelja. S\u010dasoma sva postala prijatelja. Nekega dne, ko sva se pogovarjala o najinih pomanjkljivostih in osebnih preizku\u0161njah, me je vpra\u0161al, zakaj nimam dokumenta o invalidnosti, ki bi potrjeval moje te\u017eave. Na moje veliko presene\u010denje potrdila ni videl kot bremena, ampak kot vir mo\u010di. Nato se je ponudil, da me pou\u010di, kako odgovarjati na vpra\u0161anja, da bom ustrezal kriterijem. Tako dale\u010d sicer nisem \u0161el, zdelo pa se mi je, da bi to lahko bila odli\u010dna ideja za film. \/\u2026\/ Sim\u00f3n<\/b> je predvsem film o odra\u0161\u010danju. \/…\/ Spregovoriti sem \u017eelel o stiskah odra\u0161\u010danja, o iskanju posameznikovega mesta v dru\u017ebi, \u017eelji po pripadnosti, usklajevanju lastnega pogleda na svet s pri\u010dakovanji drugih. \u0160ele po pogovoru s Pehu\u00e9nom mi je pri\u0161el na misel detajl hendikepa, a le kot ena izmed \u0161tevilnih drugih lastnosti likov, na primer svetli ali temni lasje, modre ali zelene o\u010di. Te mladostnike v posebno kategorijo postavljajo samo tako imenovani normalni ljudje. Film govori o mestu, ki ga zasedamo v svetu, pa naj gre za mlade v iskanju samih sebe ali pa za hendikepirane, ki jih je dru\u017eba potisnila na rob. Tako prve kot druge nadzorujemo in jih sku\u0161amo zadr\u017eati v okviru mej, ki smo jim jih dolo\u010dili. V filmu nisem \u017eelel prikazati razlik med njimi, ampak podobnosti: prve ljubezni in strasti, prve bolj in manj tvegane izku\u0161nje.\u00ab
\u2013 Federico Luis<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbSim\u00f3n<\/b> je film o odra\u0161\u010danju, ljubezni, trpljenju in u\u017eitku. Govori o tem, kako se z empatijo, iskrenostjo in svobodo prepustiti igri \u2013 brez zadr\u017ekov ali strahu pred anarhijo. O nadzoru in manipulaciji. O stiskah materinstva in te\u017eavah, ki v\u010dasih pridejo, ko si nekomu otrok. Pa tudi o ne\u017enosti, vrednoti, ki vedno pre\u017eivi, tudi v na\u0161i kulturi sovra\u0161tva. Federico Luis je ustvaril izjemen prvenec \u2013 mo\u010dan, kompleksen in ganljiv. V razmerah, v katerih se je danes zna\u0161la argentinska kinematografija, pojav filma, kakr\u0161en je ta, veliko pomeni. Je znamenje vitalnosti, trdnosti, senzibilnosti in upanja.\u00ab
\u2013 Alejandro Lingenti, La Naci\u00f3n<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm, zgrajen na \u010dustvenem, a hkrati skoraj znanstvenem pristopu, ki mu niso tuja nekatera antropolo\u0161ka in humanisti\u010dna spoznanja Bruna Dumonta, se izogne prazni retoriki, pri tem pa nikoli ne deluje asepti\u010dno in ves \u010das ostaja blizu svojim protagonistom \/…\/.\u00ab
\u2013 Raffaele Meale, Quinlan<\/i><\/p>\n
\u00bbZgodba, ki premika meje konvencionalnih prikazov hendikepiranosti, se poglobi v \u010dlove\u0161ko stanje in na\u0161e skupno iskanje smisla.\u00ab
\u2013 Martin Kudlac, Screen Anarchy<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ceprav se Luisov re\u017eijski prvenec precej na\u010drtno poigrava z razli\u010dnimi dvoumnostmi in motivi, je najuspe\u0161nej\u0161i, ko gre za zamegljevanje kli\u0161ejev v zvezi z raziskovanjem identitete.\u00ab
\u2013 Nicholas Bell, IONCINEMA<\/i><\/p>\n
\u00bbPripoved, s katero celove\u010derni film obravnava teme odra\u0161\u010danja, iskanja pripadnosti, vpra\u0161anja identitete in smisla, pa tudi \u010dlove\u0161ke bli\u017eine in mo\u017enosti lastne izbire skupnosti, ki ji bomo pripadali, bi se lahko razvila v razli\u010dne smeri. Avtor Federico Luis spretno vzdr\u017euje pripovedno napetost z negotovostjo, ki je pravzaprav definicija mladosti, v kateri so \u0161e vse poti odprte. Mojstrska razse\u017enost filma \/\u2026\/ je njegova dvoumnost: proti koncu filma zares ni jasno, ali naslovni junak, ki ga izjemno prepri\u010dljivo igra Lorenzo Ferro, svojo motnjo v du\u0161evnem razvoju samo odli\u010dno simulira ali zares drsi v du\u0161evno bolezen, saj za\u010dne film brisati tudi mejo med objektivnim in subjektivnim. S tega vidika lahko celove\u010derni film razumemo tudi kot metafilmsko delo o naravi igre.\u00ab Razmislek o pripadnosti in iskanju identitete onkraj tako imenovane normalnosti. Zmagovalec sekcije Teden kritike festivala v Cannesu. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":378455,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/347330"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378455"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=347330"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"