zgodba
<\/b>Muraki, jakuza srednjih let, je pravkar pri\u0161el iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi uboja \u010dlana konkuren\u010dne tolpe. V hazarderskem klubu se zaplete z lepo, skrivnostno mladenko, ki rada tvega. Prevzet nad njeno nenasitno \u017eeljo po vznemirjenju privoli, da jo bo vpeljal v igre na sre\u010do z vi\u0161jimi vlo\u017eki \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbNa Bledo ro\u017eo<\/b> so mo\u010dno vplivale Baudelairove Ro\u017ee zla<\/i>. \/\u2026\/ Ko sem se lotil projekta, sem spoznal, da nikoli ve\u010d ne bom mogel uporabiti naivnosti kot teme. \/…\/ Ko sem kon\u010dal s snemanjem, sem se zavedel, da je moje mladosti konec. \/\u2026\/ Vrtnica je simbol Zahoda. Zahodni vitezi so vedno umirali za \u017eenske, ki so jih simbolizirale vrtnice. Sam ne bi nikoli umrl za vrtnico, lahko pa bi umrl za \u010de\u0161njev cvet. Kar pa ne velja za dana\u0161njo japonsko mladino \u2013 ta \u0161e vedno i\u0161\u010de ro\u017eo, za katero bi bila pripravljena umreti. \/\u2026\/ \u010ce bom \u0161e kdaj posnel gangsterski film, v njem ne bo niti malo nasilja. \u0160ef bo ne\u017ena o\u010detovska figura, ves dialog pa bo sestavljen iz vljudnih pozdravov kot \u2018dobro jutro\u2019 in \u2018dober ve\u010der\u2019 \u2013 kakor v kak\u0161nem Ozujevem filmu.\u00ab
\u2013 Masahiro Shinoda<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbBleda ro\u017ea<\/b> je eden najbolj mra\u010dnih filmov noir<\/i>, kar sem jih videl, in je \u0161e nekaj ve\u010d: leta 1964 je \u0161lo za pomembno delo nastajajo\u010dega japonskega novega vala neodvisnih filmskih ustvarjalcev, vajo v eksistencialni kulskosti. Ima zaplet, vendar gre v njem predvsem za dr\u017eo.\u00ab\u00a0
\u2013 Roger Ebert<\/p>\n
\u00bbBleda ro\u017ea<\/b>, veli\u010dasten slavospev neizpolnjeni amour fou<\/i>, ostaja Shinodova najbolj trajna zapu\u0161\u010dina. Film, tema\u010den in skorajda neberljiv, s svojo moralno dvoumno kombinacijo modernizma in kaosa \u2013 hitri avtomobili in usodne privla\u010dnosti, sartrovske ti\u0161ine in operati\u010dni izbruhi \u2013 ostaja ve\u010dni ljubljenec tako \u017eanrskih navdu\u0161encev kot sofisticiranih obiskovalcev arthouse<\/i> kinematografov. So prvi tisti, ki mu pripisujejo uradni status temeljnega dogodka v zgodovini filma o jakuzah, drugi pa tisti, ki se navdu\u0161ujejo nad njegovim skrajno kul pristopom k \u010dastitljivi in pogosto kodificirani obliki tega gangsterskega \u017eanra \u2013 in nihilisti\u010dnim begom od nje \u2013, ali pa je obratno?
To je komaj pomembno: Bleda ro\u017ea<\/b> le redke pusti ravnodu\u0161ne in mnogi se bomo vedno znova z u\u017eitkom prepustili njenim brezdanjim \u010drninam in zamolklim belinam. Gre torej za nekak\u0161en hibrid, toda \u017eilave sorte, z v\u00e9rit\u00e9<\/i> utrinki z ulic Jokohame, mno\u017eicami radovednih obrazov (pogosto strme\u010dih naravnost v objektiv), omamnimi, \u010dudovito posnetimi ekspresionisti\u010dnimi ambienti in dvema izjemno privla\u010dnima \u010dlovekoma, ujetima na sredo vsega tega, ki se skupaj, a vselej sama, predajata napadom mani\u010dnega smeha in dolgim, camusovskim pogledom v praznino.\u00ab
\u2013 Chuck Stephens, Criterion<\/i><\/i><\/p>\n
\u00bbBleda ro\u017ea<\/b> ravno toliko govori o obrednem vedenju kot Mizoguchijevo Ma\u0161\u010devanje 47 samurajev<\/b> \u2013 pa \u010deprav so v sredi\u0161\u010du zgodbe jakuze in ne samuraji. Shinoda je temo izbral \u2013 kot pravi sam \u2013, ker je svet jakuz edini kraj, kjer se je ohranil japonski obredni sistem in kjer je \u0161e vedno mogo\u010d estetski odnos do obreda.\u00ab
\u2013 Donald Richie<\/p>\n
\u00bb\/…\/ ta film iz sveta jakuz spominja na dela Seijuna Suzukija, saj generi\u010dno snov po\u017eivi s trenutki formalne lepote. Med najbolj nepozabne prizore sodijo premi\u0161ljeno zmontirane igre na sre\u010do in klimakti\u010dni umor ob spremljavi Purcella.\u00ab
\u2013 Alexander Jacoby<\/p>\n
\u00bbFilm je s svojo me\u0161anico duhovne praznine in vizualne lepote tako navdu\u0161il Francisa Forda Coppolo in Martina Scorseseja, da sta odkupila pravice zanj \u2013 pri \u010demer naj bi si ga Scorsese ogledal kar tridesetkrat.\u00ab
\u2013 Mark Schilling, Far East Udine<\/i><\/p>\n
Michael Mann je\u00a0Bledo ro\u017eo<\/b> v reviji Sight and Sound<\/i> uvrstil med najve\u010dje filme vseh \u010dasov: \u00bb\u017ee samo zaradi osupljivih uvodnih prizorov\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Eksistencialni \u00bbnoir de noir\u00ab, posnet v widescreen formatu in \u010dudoviti \u010drno-beli tehniki, velja za enega klju\u010dnih japonskih gangsterskih filmov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":346942,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/346941"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/346942"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=346941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}