{"id":3468,"date":"2020-07-31T13:50:04","date_gmt":"2020-07-31T11:50:04","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/moje-zivljenje-z-liberacejem\/"},"modified":"2020-07-31T14:02:08","modified_gmt":"2020-07-31T12:02:08","slug":"moje-zivljenje-z-liberacejem","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/moje-zivljenje-z-liberacejem\/","title":{"rendered":"Moje \u017eivljenje z Liberacejem"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbPreve\u010d dobrih stvari je nekaj \u010dudovitega.\u00ab<\/em>
– Liberace<\/p>\n

Pred Elvisom Presleyjem, pred Eltonom Johnom, Madonno in Lady Gaga je bil Liberace: virtuozni pianist, veliki zabavlja\u010d ter ekstravagantni odrski in televizijski zvezdnik. Film, ki ga je re\u017eiser Steven Soderbergh razglasil za svojega zadnjega, je bil na leto\u0161njem festivalu v Cannesu sprejet z velikim navdu\u0161enjem, kopico pohval pa sta po\u017eela tudi igralca Michael Douglas in Matt Damon.<\/p>\n

Hotel Hilton v Las Vegasu, poleti leta 1977. Lee, bolj znan kot Liberace, nastopa pred razprodano dvorano. Ko po predstavi v njegovo garderobo vkoraka \u010dedni mladeni\u010d po imenu Scott Thorson, je privla\u010dnost takoj\u0161nja. Mo\u0161ka se kljub veliki razliki v letih in razli\u010dnima \u017eivljenjskima zgodbama zapleteta v skrivno petletno ljubezensko razmerje. Film, posnet po Thorsonovem avtobiografskem romanu, nas popelje v zakulisje te viharne romance.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Wladziu Valentino Liberace, Lee za prijatelje in Walter za dru\u017eino, se je rodil leta 1919 v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Wisconsin poljski materi in italijanskemu o\u010detu. Med petdesetimi in sedemdesetimi leti je zasedal prvo mesto med najbolje pla\u010danimi svetovnimi estradniki, ob\u010dinstvo (v glavnem \u017eensko) pa ga je obo\u017eevalo. Zaslovel je s svojim zna\u010dilnim glasbenim slogom, ki ga je sam imenoval \u00bbpop s \u0161\u010depcem klasike\u00ab. Znan je bil po ekstravagantnih kostumih in nepogre\u0161ljivem sve\u010dniku, ki je krasil pokrov njegovega klavirja. Zamisel za sve\u010dnik, ki je kasneje postal njegov za\u0161\u010ditni znak, je dobil po ogledu biografskega filma o Chopinu Nepozabna pesem<\/strong> (A Song to Remember<\/strong>), ki ga je leta 1945 posnel Charles Vidor.<\/p>\n

Skozi vso Liberacejevo kariero je javnost ugibala o njegovi spolni usmerjenosti. V petdesetih letih je zvezdnik zmagal v to\u017ebi proti londonskemu \u010dasopisu, ki je namigoval na njegovo homoseksualnost. Liberace je \u0161e v osemdesetih ohranjal iluzijo o svoji heteroseksualnosti. Razmerje s Scottom Thorsonom je zanikal do svoje smrti leta 1987.<\/p>\n

Film so posneli v Los Angelesu, Palm Springsu in Las Vegasu. \u0160tevilne lokacije, prizori\u0161\u010da, kostumi in predmeti so v neposredni povezavi z Liberacejem. Snemali so v njegovem losangele\u0161kem domovanju, v po\u0161tnem centru v Zahodnem Hollywoodu, kjer se je Scott Thorson zaposlil po koncu razmerja, v cerkvi v Palm Springsu, kjer je potekala pogrebna slovesnost, ter na odru hotela Las Vegas Hilton, kjer je Liberace nastopal. Debbie Reynolds, ki v filmu odigra vlogo zvezdnikove matere, je bila v resni\u010dnem \u017eivljenju petintrideset let njegova prijateljica.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNisem hotel posneti biografskega filma v tradicionalnem pomenu besede. Nisem hotel narediti ene izmed tistih re\u010di, pri katerih \u0161tirje igralci upodabljajo lik v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih. Prijatelj mi je priporo\u010dil knjigo in to je re\u0161ilo vse moje te\u017eave. Matt [Damon] postane tisti, ki gledalca vodi skozi zgodbo \u2013 kot Alice, ki ji sledimo v zaj\u010djo luknjo. Naenkrat smo imeli zgradbo, obdobje in predvsem lok njunega razmerja. \/…\/ Eden izmed razlogov, zakaj sta me knjiga in zgodba pritegnili, je bil, da pogovori [med Liberacejem in Scottom] na dolo\u010deni to\u010dki postanejo tak\u0161ni, kakr\u0161ne imajo vsi pari. Kar je pri tem nenavadno, pa je seveda okolje, v katerem se ti pogovori odvijajo. Ampak njun odnos smo jemali resno, saj sem na podlagi raziskav, ki smo jih opravili, \u010dutil, da je \u0161lo za resno razmerje. Zatrdno sem bil odlo\u010den, da ne bomo karikirali niti likov niti razmerja. \/…\/ Ljudje morajo vedeti, da Liberace ni bil neumen. Bil je resno nadarjen, izurjen glasbenik in rojen zabavlja\u010d. Imel je sposobnost, kakr\u0161no imajo redki, in pomembno je, da gledalci to vidijo \u2013 v nasprotnem primeru gre zgolj za karikaturo. \/…\/ [Film Moje \u017eivljenje z Liberacejem<\/strong>] mi je ponudil izvrstno prilo\u017enost, da sem lahko izrazil spo\u0161tovanje do tiste vrste filma, ki sem ga gledal vse \u017eivljenje, a ga nikoli nisem imel prilo\u017enosti posneti: gre za neke vrste melodramo, nekaj v slogu Douglasa Sirka, filmov Bulvar somraka<\/strong> (Sunset Blvd.<\/strong>), Vse o Evi<\/strong> (All About Eve<\/strong>) in Dolina lutk<\/strong> (Valley of the Dolls<\/strong>).\u00ab
– Steven Soderbergh, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Steven Soderbergh (1963, Atlanta) je po kon\u010dani srednji \u0161oli delal kot samostojni monta\u017eer, re\u017eiral kratke filme in pisal scenarije. Leta 1989\u00a0je prejel zlato palmo za svoj celove\u010derni prvenec Seks, la\u017ei in videotrakovi<\/strong> (Sex, Lies, and Videotape<\/strong>) ter tako s\u00a0\u0161estindvajsetimi leti postal najmlaj\u0161i zmagovalec v\u00a0zgodovini presti\u017enega festivala v\u00a0Cannesu. Leta 2001\u00a0so njegovi Preprodajalci<\/strong> (Traffic<\/strong>) osvojili \u0161tiri oskarje, vklju\u010dno z oskarjem za najbolj\u0161o re\u017eijo, Erin Brockovich <\/strong>pa pet nominacij in oskarja za najbolj\u0161o glavno \u017eensko vlogo. Podpisal se je tudi pod trilogijo Oceanovih enajst<\/strong> (Ocean’s\u00a0Eleven, 2001<\/strong>), Oceanovih dvanajst<\/strong> (Ocean’s\u00a0Twelve, 2004<\/strong>) in Oceanovih trinajst<\/strong> (Ocean’s\u00a0Thirteen, 2007<\/strong>) ter pod filme Kafka <\/strong>(1991), Dale\u010d<\/strong> od<\/strong> o\u010di<\/strong> (Out of Sight<\/strong>, 1998), Solaris<\/strong> (2002), Zgodilo se je v\u00a0tovarni pun\u010dk<\/strong> (Bubble, <\/strong>2005), Che<\/strong> (2008), Romanca na poziv<\/strong> (The Girlfriend Experience, <\/strong>2009), Izdana<\/strong> (Haywire<\/strong>, 2011), Ku\u017ena nevarnost<\/strong> (Contagion<\/strong>, 2011), Vro\u010di Mike<\/strong> (Magic Mike<\/strong>, 2012) in Stranski u\u010dinki<\/strong> (Side Effects<\/strong>, 2013). <\/strong>Soderbergh <\/strong>rad raziskuje razli\u010dne filmske zvrsti in eksperimentira z\u00a0novimi snemalnimi tehnikami. Za njegov obse\u017eni opus je zna\u010dilno, da visokoprora\u010dunske uspe\u0161nice, v\u00a0katerih praviloma nastopajo velike zvezde, kombinira z\u00a0manj\u0161imi, bolj osebnimi filmi. Filme, ki jih re\u017eira, praviloma tudi sam posname in montira.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTisto, kar pri igri, scenariju \/…\/ in re\u017eiji navdu\u0161i, je, da vsi te\u017eijo k zadr\u017eanosti \u2013 kljub temi, ki je ve\u010dja od \u017eivljenja in kljub senzacionalisti\u010dnim potencialom zgodbe. Zato je film namesto grotesknega \u0161ova \u010dudakov ljube\u010de zabaven in obenem presenetljivo ganljiv. Ne nazadnje govori o potrebi po ljubezni, osamljenosti in pogubnem u\u010dinku, ki ga imajo na razmerje slava, denar in nezmo\u017enost \u017eiveti svoje \u017eivljenje na odkrit na\u010din. \u010ceprav je morda te\u017eko verjeti, da je nekdo kot Liberace kdajkoli obstajal \u2013 kaj \u0161ele da je bil izjemno priljubljen zvezdnik, za katerega se ve\u010dini niti sanjalo ni, da je gej \u2013, v filmu deluje kot popolnoma verjeten \u010dlovek, ki je imel te\u017eave z lo\u010devanjem med resni\u010dnostjo in iluzijami, za katere je na vsak na\u010din hotel, da jim njegovi obo\u017eevalci verjamejo. In prav v tem smislu film ne le pove nekaj o obdobju, ki ga opisuje (in \u0161ir\u0161e: o na\u0161ih s slavo obsedenih \u010dasih), ampak v tematskem pogledu spominja na Dr\u017eavljana Kana<\/strong>.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/p>\n

\u00bbFilm je o\u010darljiv, tvegano nekorekten, neverjetno gledljiv in preprosto osupljiv. \/…\/ Kot \u010drna komedija in portret zvezdni\u0161ke osamljenosti je Moje \u017eivljenje z Liberacejem<\/strong> izjemno eleganten in u\u010dinkovit, Damon in Douglas pa nam postre\u017eeta z vrhunsko zabavnim nastopom.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMoje \u017eivljenje z Liberacejem<\/strong> je \u0161ovbiznis biografija o \u2013 brez posebnega vrstnega reda \u2013 spolu, seksu, mo\u010di, profesionalizmu, nastopanju, zanikanju, zatajevanju, vlogi gledalca in prikrivanju spolne usmerjenosti. \/\u2026\/ film spaja var\u010dni slog in osredoto\u010deno inteligenco re\u017eiserja, snemalca in monta\u017eerke s svetom umetnika, ki ga opredeljuje nezmernost. Rezultat je izjemno zabaven. \/…\/ Soderbergh za\u010drta potek razmerja \u2013 ekstati\u010den seks, obdobje intimnosti, melodramati\u010den padec v nemilost \u2013 z duhovitostjo, var\u010dnostjo in odmerkom ironije \u00e0 la<\/em> Douglas Sirk.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbKritiki sku\u0161ajo pogosto najti zabavne primerjave, da bi pojasnili bistvo filma. Za Moje \u017eivljenje<\/strong> z Liberacejem<\/strong> bi bilo to najbr\u017e Mommie Dearest<\/strong> sre\u010da Sal\u00f2 ali 120 dni Sodome<\/strong>. Soderbergh zaklju\u010di film na izjemno eleganten na\u010din, ko na vpra\u0161anje, kako se izogniti depresivnemu koncu, odgovori z re\u0161itvijo, na katero bi bil ponosen Derek Jarman.\u00ab
– Roger Clarke, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ saga, ki nekako uspe zdru\u017eiti zadovoljivo opolzko in razgaljajo\u010do biografijo iz sveta \u0161ovbizisa, skrajno toksi\u010dno gejevsko romanco ter svarilno parabolo o mo\u017enostih in omejitvah telesa.\u00ab
– Jason Anderson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbMoje \u017eivljenje z Liberacejem<\/strong> ne vzame pod drobnogled le ljubezenske afere, temve\u010d tudi specifi\u010dne kulturne okoli\u0161\u010dine. (Film s svojimi ostrimi, pa vendar nikoli didakti\u010dnimi opa\u017eanji nadaljuje z neizmerno zabavnimi dru\u017ebenimi raziskavami, ki so prisotne v drugih Soderberghovih nedavnih triumfih: Vro\u010dem Miku<\/strong> \/…\/ in Stranskih u\u010dinkih<\/strong> \/…\/.) \/…\/ To je film (naj bo Soderberghov zadnji ali ne) o potrebi: po ljubezni, seksu, oblasti, la\u017eeh \u2013 po ve\u010d in \u0161e ve\u010d.\u00ab
– Melissa Anderson, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbMoje \u017eivljenje z Liberacejem<\/strong> pod vpadljivimi krznenimi pla\u0161\u010di, svetlikajo\u010dimi se umetnimi dragulji in zlobnimi pripombami razkriva ganljivo gejevsko ljubezensko zgodbo iz \u010dasov, ko si nih\u010de v svetu ameri\u0161ke zabavne industrije ni drznil razkriti svoje homoseksualnosti. \/…\/ Scenarij je poln duhovitih enovrsti\u010dnic, razmerje pa obravnava s spo\u0161tovanjem. Kljub svojemu skrivnemu ljubezenskemu odnosu se Liberace in Scott izka\u017eeta za le \u0161e enega v mno\u017eici parov, ki se pogajajo o mejah svojega razmerja \/…\/.\u00ab
– Allan Hunter, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbZre\u017eiran v slogu, ki bi ga lahko opisali kot naturalizirani Baz Luhrmann<\/strong>, s pristopom, ki tu in tam spomni na Mela Brooksa.\u00ab
– J. Hoberman, Artinfo<\/em><\/p>\n

\u00bbMoje \u017eivljenje z Liberacejem<\/strong> je zgodba o ljubezni, \u017eivljenju znotraj ve\u010dletne ljubezenske zveze, njenih te\u017eavah, dolgo\u010dasju in bole\u010dini. Soderberghovo delo torej ni le zabavno, humorja polno prou\u010devanje dekadentne ekscentri\u010dnosti pokojnega zvezdnika, temve\u010d tudi raziskovanje med\u010dlove\u0161kih odnosov, h katerim z vso svojo izjemnostjo prispevata tudi Damon in Douglas.<\/em>\u00ab
– Lucija \u0160u\u0161tar, PlanetSiol<\/em><\/p>\n

\u00bbLiberace je svojo slavo nosil kot kostum in nanjo je igral s tako lahkoto kot na klavir. Toda ko ga gledate, se vpra\u0161ate: kako to, da ga je publika tako ljubila? Kako to, da je ni motila njegova homoseksualnost? Ali bolje re\u010deno: kako to, da ni verjela, da je gej? Je v njem videla to, kar vernice vidijo v duhovniku – mo\u0161kega, ki se je odpovedal \u017eenskam, da bi se lahko v celoti posve\u010dal svoji publiki, svoji vernici? Ali pa se je le bala priznati, da tako u\u017eiva vgejevskem \u0161ovu, gejevski ikonografiji, gejevskem bli\u0161\u010du, gejevskem popu? “Ljudje vidijo le to, kar ho\u010dejo videti,\u00ab<\/em>” dahne Liberace, ki je \u017eivel tako, kot da mu je slava usojena – in izgledal kot parodija slave.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d. jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred Elvisom Presleyjem, pred Eltonom Johnom, Madonno in Lady Gaga je bil Liberace: virtuozni pianist, veliki zabavlja\u010d ter ekstravagantni odrski in televizijski zvezdnik. Film, ki ga je re\u017eiser Steven Soderbergh razglasil za svojega zadnjega, je bil na leto\u0161njem festivalu v Cannesu sprejet z velikim navdu\u0161enjem, kopico pohval pa sta po\u017eela tudi igralca Michael Douglas in Matt Damon.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3469,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3468"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3468"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}