zgodba
<\/b>Severna Anglija, 2016. Stari hrast<\/i> ni le zadnji delujo\u010di pub v neko\u010d cveto\u010di rudarski skupnosti, temve\u010d tudi edini javni prostor, kjer se ljudje lahko \u0161e sre\u010dujejo. Ko lastnik TJ Ballantyne v lokal povabi sirske begunce, ki jih je dr\u017eava nastanila v vasi, za\u010dnejo napetosti nara\u0161\u010dati \u2026<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Ken Loach (1936, Nuneaton) se je na Oxfordski univerzi, kjer je \u0161tudiral pravo, prvi\u010d sre\u010dal z gledali\u0161kim delom. Filmsko pot je za\u010del leta 1963 kot pomo\u010dnik re\u017eije pri BBC. O avtorjevi ob\u010dutljivosti za pere\u010da socialna vpra\u0161anja ter nagnjenosti k socialnemu realizmu in naturalisti\u010dnemu slogu pri\u010da \u017ee prva iz serije televizijskih dram The Wednesday Play<\/b> z naslovom Cathy Come Home<\/b> (1966). Vpliv Loachevih del, ki so nastajala v okviru mre\u017ee BBC, je v umetni\u0161kem in dru\u017ebenem pogledu neizmeren. \u010ceprav je mednarodni javnosti znan predvsem kot re\u017eiser celove\u010dernih igranih filmov, pa se je Loach \u0161e nadaljnji dve desetletji vra\u010dal k televizijskemu delu. Leta 1967 je posnel svojo prvo filmsko produkcijo Poor Cow<\/b> (1967), ki ji je dve leti zatem sledil s filmom Kes<\/b> (1969). Odlo\u010dilen preboj mu je prinesel celove\u010derec Sodrga<\/b> (Riff-Raff, 1990), za katerega je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film, uspeh, ki ga je pet let kasneje ponovil z De\u017eelo in svobodo<\/b> (Land and Freedom), Leta 2006 je za Veter, ki trese je\u010dmen<\/b> (The Wind That Shakes the Barley) prejel cansko zlato palmo. Na rednem sporedu Kinodvora smo si lahko ogledali filme I\u0161\u010de se Eric<\/b> (Looking for Eric, 2009), Irska pot<\/b> (Route Irish, 2010), Angelski dele\u017e<\/b> (The Angels\u2019 Share, 2012), Duh leta \u201945<\/b> (The Spirit of \u201945, 2013), Jimmyjev dom<\/b> (Jimmy\u2019s Hall, 2014), Jaz, Daniel Blake<\/b> (I, Daniel Blake, 2016, zlata palma v Cannesu) in Medtem ko vas ni bilo <\/b>(Sorry We Missed You, 2019).
Loachevi filmi so po\u017eeli \u0161tevilne lovorike najpresti\u017enej\u0161ih mednarodnih filmskih festivalov in doma\u010de nagrade BAFTA, leta 2009 pa je re\u017eiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za \u017eivljenjsko delo. Avtorjeva dela so \u010dustveno neposredna, aktualna in anga\u017eirana. Kljub pretanjenemu \u010dutu za socialno ter politi\u010dno realnost pa je tisto, kar poganja kri po \u017eilah Loachevih del, neuklonljiv \u010dlove\u0161ki duh.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbNa severovzhodu smo posneli dva filma o ljudeh, ki so obti\u010dali v tisti zlomljeni dru\u017ebi [Jaz, Daniel Blake<\/b> in Medtem ko vas ni bilo<\/b>]. Oba sta se neizogibno nesre\u010dno kon\u010dala. Toda spoznali smo \u0161tevilne mo\u010dne, velikodu\u0161ne ljudi, ki so se na mra\u010dne \u010dase odzvali s pogumom in odlo\u010dnostjo. \u010cutili smo, da moramo posneti tretji film, ki bi to odra\u017eal, hkrati pa ne bi podcenjeval stisk, s katerimi se ljudje soo\u010dajo, ali te\u017eav, ki so doletele obmo\u010dje v zadnjih desetletjih. Tam se je vsekakor skrivala \u0161e ena, dalj\u0161a zgodba \u2013 samo najti smo jo morali. \/\u2026\/ Paul je sli\u0161al, kaj se je zgodilo ob prvem prihodu sirskih dru\u017ein, in pomislila sva, da je prav to zgodba, ki bi jo bilo treba povedati. Ampak najprej sva jo morala razumeti. Dve skupnosti, ki \u017eivita druga ob drugi. Obe imata resne probleme, toda ena od njiju se spopada s travmo pobega iz nepredstavljivo krute vojne, \u017ealujo\u010da za umrlimi in v velikem strahu za tiste, ki so ostali zadaj. \/\u2026\/ Ali lahko ti dve skupnosti \u017eivita skupaj? Odgovori bodo razli\u010dni … Kje lahko v teh temnih \u010dasih najdemo upanje? Vpra\u0161anje se je zdelo te\u017eko, toda s Paulom in Rebecco smo bili odlo\u010deni poiskati odgovor. \/…\/ Vas, kjer se dogaja film, je del \u0161ir\u0161e skupnosti. Tamkaj\u0161nji ljudje so se dolgo upirali izkori\u0161\u010danju in napadom. Najprej so se morali spopasti z izkori\u0161\u010devalskimi lastniki rudnikov, kasneje pa s politiko Margaret Thatcher in nasilnim zaprtjem rudnikov. Njihovi boji so razkrili pomen solidarnosti in mednarodne podpore. Toda zaradi slabitve sindikatov so posamezniki ostali prepu\u0161\u010deni sami sebi. Postavljanje lastnih interesov pred druge, prepri\u010danje, da \u2018dru\u017eba ne obstaja\u2019<\/i>, \u010da\u0161\u010denje podjetni\u0161tva \u2013 to so bili premiki v zavesti, ki bi lahko prevladali nad starimi vrednotami. In vplivali na to, ali bodo sirske dru\u017eine dobrodo\u0161le. Poslu\u0161ala sva in opazovala, potem pa je Paul napisal scenarij.\u00ab
\u2013 Ken Loach<\/p>\n
\u00bbNekdanje rudarske vasi so nekaj edinstvenega. Na enem svojih prvih obiskov sem imel sre\u010do, da sem spoznal duhovnika Johna Barrona. Sre\u010dal sem ga pred njegovo \u010dudovito staro cerkvijo, ki stoji na vrhu vasi in gleda na hribe. Kasneje tistega dne ga je \u010dakal pogreb. Mlada mati je otroka peljala v \u0161olo, pri\u0161la domov in se obesila. Ta podoba in misel na njene zadnje dni sta me \u0161e dolgo preganjali; pa tudi Kena, ko sem mu povedal zgodbo. Starej\u0161a gospa, ki sem jo spoznal, mi je prav tako na\u0161tela imena mladih \u017eensk, ki so si vzele \u017eivljenje. Med sprehodi po vaseh se je bilo zelo zanimivo pogovarjati s starej\u0161imi \u010dlani skupnosti, ki so bili neko\u010d rudarji ali pa so bili to njihovi bli\u017enji. \/…\/ Ob poslu\u0161anju teh ljudi, polnih \u017eivljenjske energije, ki so sodelovali v rudarski stavki leta 1984, sem za\u010dutil mo\u010dan duh skupnosti, povezanost in politi\u010dno jasnost, kar je bilo v nasprotju z brezupom \u0161tevilnih v dana\u0161njem \u010dasu. \/…\/ Postalo je jasno, da mora \u2018preteklost\u2019 postati lik v na\u0161em filmu. \/…\/ Kaj \u010de bi eno glavnih vlog odigral stari pub, ki se komaj ohranja pri \u017eivljenju? Zadnji javni prostor, tesno povezan s preteklostjo, zdaj pa prizori\u0161\u010de sporov? Zdelo se nam je, da ima Stari hrast<\/i> korenine, ki segajo v preteklost in bi nam lahko pomagale razvozlati \u0161tevilne konflikte in protislovja sedanjosti.\u00ab
\u2013 Paul Laverty<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb[Loach] bi te\u017eko ponudil bolj ganljiv, aktualen in srdit labodji spev. \/…\/ Strasten poziv k boju proti zatonu narodovega so\u010dutja.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbPred tridesetimi leti so razgraja\u010d Lars von Trier in \u010dlani Dogme 95 govorili o radikalnem minimalizmu. Niso se ga dr\u017eali; Loach se ga je. \u010ce je Stari hrast<\/b> res njegov zadnji film (upam, da ne), se poslavlja z mogo\u010dnim izrazom vere v so\u010dutje do zatiranih.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm Stari hrast<\/b>, ki bi prav lahko bil Loachev zadnji, ne premore ni\u010d manj ognja in besa kot njegov prvenec Poor Cow<\/b> iz leta 1967. Pravzaprav se zdi, da Loach \u0161e nikoli ni bil tako jezen. Ne obto\u017euje namre\u010d le politikov, temve\u010d celo Britance same, ker se podrejajo vse bolj desni\u010darskim in avtoritarnim re\u017eimom. \/…\/ Stari hrast<\/b> nas ne poziva k sprijaznjenju z razlikami, temve\u010d s sprejemanju podobnosti v svetu, ki ga razdvajajo bogati. \u010ce je to Loacheva zapu\u0161\u010dina, potem je odli\u010dna, in povzamemo jo lahko s tremi preprostimi besedami: mo\u010d, solidarnost, upor.\u00ab
\u2013 Damon Wise, Deadline<\/i><\/p>\n
\u00bbKot pravi eden izmed likov v filmu: \u2018Jezik bratstva se v svetu nebrzdanega pohlepa \u0161iri kot po\u017ear.\u2019<\/i> V Starem hrastu<\/b> Ken Loach \u0161e zadnji\u010d glasno pozove k bratstvu in solidarnosti. Stari borec \u017ee dolgo ni bil tako poln upanja.\u00ab
\u2013 Bilge Ebiri, Vulture<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/ v T.J.-evem boju proti sovra\u0161tvu, ki se poraja v njegovih sova\u0161\u010danih, je te\u017eko spregledati Loachev redek primer avtoportreta. Morda bo nazadnje celo pritegnil Samuelu Beckettu \u2013 \u2018Ne morem ve\u010d nadaljevati, nadaljeval bom\u2019 <\/i>\u2013, toda 87-letnemu veteranu bi po drugi strani te\u017eko zamerili, \u010de bi se odlo\u010dil upokojiti. Stari hrast<\/b> sporo\u010da, da nove priseljenske skupnosti nikakor ne \u0161kodujejo britanskemu narodu, nasprotno, ponujajo sve\u017eo kri za boj. To in samo to daje Loachu kan\u010dek upanja.\u00ab
\u2013 Michael Sicinski, In Review Online<\/i><\/p>\n
\u00bbJa, doma\u010dini in begunci – prikraj\u0161ani, pozabljeni ljudje – si delijo isto razredno usodo. Oboji so del istega hitro rasto\u010dega razreda. In ja, vpra\u0161anje je le, ali bodo to \u0161e pravi \u010das ugotovili ter se povezali in vso to jezo – ta svoj sveti revolucionarni potencial, originalni zaklad svoje radikalnosti, zimo svojega nezadovoljstva \u2013 anga\u017eirali za razredni upor proti finan\u010dnim in politi\u010dnim elitam. Migranti in britanski proletariat bi morali biti eno – tako kot bi morali biti eno migranti in slovenski proletariat. ZA\u00ab \u00bbLoach in scenarist Paul Laverty sta do potankosti preu\u010dila od \u0161tevilnih udarcev zlomljeno dru\u017ebo nekdanjih rudarskih vasi in mest ter njihovo stisko le \u0161e dodatno osvetlila z begunskim problemom. Nih\u010de si ne \u017eeli biti v tistem okolju in nih\u010de si ne \u017eeli \u017eiveti skupaj, ampak morajo. \/…\/ Loach ne postavlja te\u017eav ene skupnosti nad drugo, ampak jih vzporeja. Ka\u017ee njihovo enakovrednost, medtem pa z zanj tako zna\u010dilno presunljivostjo, skoraj mimogrede nastavi \u0161e ogledalo gledalcem v kinodvoranah. \/…\/ Stari hrast naj bi bil Loachev zadnji film in morda je prav zato nekoliko mehkej\u0161i, vedrej\u0161i, bolj optimisti\u010den. Ali pa je Stari hrast<\/b> britanskega socializma, kakor so ga oklicali pri ljubljanskem Kinodvoru, nazadnje le na\u0161el klju\u010d do bolj\u0161ega, lep\u0161ega sveta. Skupnost.\u00ab \u00bbKaj nam govori Loach? Kaj nam govori dolgi niz njegovih filmov, v katerih po\u010dasi gradi ve\u010dplastne zgodbe o socialnih in psiholo\u0161kih stiskah slehernikov, ki so postale \u017ee tako ob\u010de sprejeto nujno zlo, da se o njih predvsem \u0161e mol\u010di? Govori nam, da je eden najbolj vztrajnih, tudi zunaj filma anga\u017eiranih, ki se no\u010dejo sprijazniti s stanjem stvari. Govori nam o tem, da obstaja ve\u010d vrst rev\u0161\u010dine, begunska je vidna, zahodna je prikrita, da med njima ni nujno zavezni\u0161tva, ker so rasni predsodki lahko mo\u010dnej\u0161i od socialne solidarnosti, pa tudi ta je znotraj iste, angle\u0161ke skupnosti \u017ee raztrgana mre\u017ea. Govori nam o toleranci do nasilja, ki ga v filmu utele\u0161ajo rasisti\u010dni izpadi in najstnika z agresivnimi psi, govori o razpadu dru\u017einskih in prijateljskih mre\u017e, ki potisnejo ljudi v osamo. \/…\/ In \u010de kaj, potem nam Loach sporo\u010da, da je stvari mogo\u010de obrniti na bolje, a se zna tudi to spet obrniti, uni\u010diti, razdrobiti, zato je treba povezanost nenehno negovati. Ker je \u010dlovek hkrati ujetnik in soustvarjalec konteksta, v katerem \u017eivi.\u00ab Ken Loach, stari hrast britanskega socialnega realizma, v svojem zna\u010dilno ognjevitem, \u010dustveno neposrednem slogu poziva k so\u010dutju in medkulturni solidarnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":346829,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/346731"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/346829"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=346731"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
\u2013 Gaja P\u00f6schl, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n
\u2013 Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"