zgodba
<\/b>\u010clovek brez izbire sku\u0161a znova prevzeti nadzor nad svojim \u017eivljenjem; policist podvomi o identiteti soproge, ki se po dolgem \u010dasu vrne domov; \u010dlanica kulta i\u0161\u010de \u017eensko s posebnimi mo\u010dmi …<\/p>\n
portret avtorja iz prve roke \u00bbZanimivo se mi zdi opazovati ljudi, ki mislijo, da imajo nadzor nad svojim \u017eivljenjem, da se lahko svobodno odlo\u010dajo. Toda ko svobodo nazadnje dobijo, se z njo ne znajo soo\u010diti in jo le ste\u017eka obvladajo. Film je mikrokozmos resni\u010dnega \u017eivljenja. Govori o tem, kako ljudje, ki na videz nimajo nobene mo\u010di, nadzorujejo tiste, ki se na prvi pogled zdijo veliko mo\u010dnej\u0161i. \/…\/ Gre za \u010dlove\u0161ko stanje, za \u010dlove\u0161ko ved\u00eanje. Za identiteto in nadzor ter \u017eeljo po pripadnosti, \u017eeljo po svobodi.\u00ab \u00bbKo smo obsojeni na propad, nam ostane le smeh. Gre skoraj za humor eksistencialne groze. Obupano sku\u0161amo prese\u010di svoje \u010dlove\u0161ke te\u017eave \u2013 to pa pogosto deluje sme\u0161no, ker je nemogo\u010de.\u00ab \u00bbLiki so v marsi\u010dem povsem razli\u010dni, a rde\u010do nit sem na\u0161la v ravnovesju med \u017eeljo po ljubezni, sprejetosti in nadzoru ter \u017eeljo po svobodi in neodvisnosti \u2013 pa \u010deprav s slednjima tvegamo izgubo ljubezni.\u00ab \u00bbYorgos vzame dinamiko romanti\u010dnega razmerja, kot je zakon, in jo prenese na poslovni odnos med dvema mo\u0161kima. Dru\u017ebene konvencije, ki smo jih \u017ee ponotranjili, nam poka\u017ee v druga\u010dnem kontekstu. Zaradi objektivnosti in distance zagledamo stvari v povsem novi lu\u010di. Vidimo lahko ironijo in slepoto. V\u010dasih dolo\u010dene norme sprejmemo preprosto zato, ker nam jih je vsilila dru\u017eba.\u00ab kritike \u00bbNovica za vse, ki ste se spra\u0161evali, kam je po petih oskarjih, zlatem levu, rde\u010dih preprogah in kostumskih zabavah za Najljub\u0161o<\/b> in Nesre\u010dna<\/b> bitja<\/b> izginil Yorgos Lanthimos iz Podo\u010dnika<\/b>: glej ga zlomka, spet je tu! In prav ni\u010d prijateljsko ni razpolo\u017een. Duhovni vodja gr\u0161kega \u010duda\u0161kega vala se je ponovno zdru\u017eil s scenaristom Efthimisom Filippoujem, da bi ustvaril skrajno begajo\u010d, globoko vznemirljiv, mra\u010dno sprevr\u017een niz ohlapno povezanih zgodb, ki uspejo biti groteskno zabavne in \u010dudno vznemirljive.\u00ab \u00bbAbsurdnost v sredi\u0161\u010du zgodbe je zgolj popa\u010den odsev absurdnosti resni\u010dnega sveta; na\u010dinov, kako drugim dovolimo, da nadzorujejo na\u0161e vedenje, dejanja in prepri\u010danja.\u00ab \u00bbVeselo nepriljudna Dejanja usmiljenja<\/b>, posneta z \u2018majhnim prora\u010dunom\u2019 v dolgem postprodukcijskem procesu Lanthimosovih ekstravagantnih, z oskarjem nagrajenih Nesre\u010dnih bitij<\/b>, ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 delujejo kot alergi\u010dna reakcija na mainstream<\/i> uspeh, ki ga je re\u017eiser u\u017eival \u2013 ali pa vsaj finan\u010dno izkoristil \u2013, odkar je leta 2015 z Jastogom<\/b> z gr\u0161\u010dine presedlal na angle\u0161\u010dino. Nenehno zanimiv, redko prijeten ter nekako pridu\u0161en in pretiran hkrati \u2013 ta skoraj triurni [film] je veli\u010dasten spomenik \u010dlove\u0161ki ljubezni, ki ne poka\u017ee skoraj nobenega zanimanja za to, ali ga bomo imeli dejansko radi.\u00ab \u00bbFilm je tudi nekak\u0161na oda eksperimentalnemu gledali\u0161\u010du, saj se zdi, kot bi gledali dobro ute\u010deno igralsko dru\u017eino, ki lahko v hipu smukne v razli\u010dne vloge in preobleke. In ali niso igralci na svoj nenavadni na\u010din nekak\u0161ni bogovi \u2013 sposobni ustvariti vtis vsemogo\u010dnosti, nas hipnotizirati s svojim glasom in gibi, omamiti s svojo karizmo.\u00ab \u00bbGeneraciji, za katero se zdi, da je videla \u017ee vse, Lanthimos in njegovi kolegi (re\u017eiserji kot Ari Aster, Alex Garland in Robert Eggers) prina\u0161ajo obljubo presene\u010denja. In to je morda tudi edini na\u010din, kako Lanthimosov najnovej\u0161i film zadovolji kakr\u0161nakoli pri\u010dakovanja: na nobeni to\u010dki Dejanj usmiljenja<\/b> se gledalec ne more pretvarjati, da ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Ta dolgi, nadvse izvirni film, navdu\u0161ujo\u010d in hkrati mu\u010den, kljubuje konvencionalni logiki, da bi ponudil absurdisti\u010den pogled na sodobno dru\u017ebo.\u00ab \u00bbTistim, ki Lanthimosu o\u010ditajo, da je brezdu\u0161en re\u017eiser, pogreznjen v svoj budoarski sadizem, Dejanja usmiljenja<\/b> dokazujejo, da je glavni cilj njegovega dela prikazati \u010dloveka kot ranljivo bitje, pripravljeno storiti vse, da bi bilo ljubljeno. V tem trpkem, z vitriolom prepojenem triptihu, strukturalisti\u010dni reviziji filmskega omnibusa, v kateri vsaka epizoda odmeva naslednjo \u2013 na koherenten in hkrati presenetljiv na\u010din \u2013 in ki gr\u0161kega re\u017eiserja znova razkrije kot odli\u010dnega re\u017eiserja igralcev (Plemons \u2013 kralj), je ljubezen zapor, iz katerega nih\u010de no\u010de (ali ne more) pobegniti.\u00ab \u00bbLanthimos \/\u2026\/ je prepri\u010dan, da je tisto, kar se nam zdi banalno, v resnici vse prej kot to. \/…\/ Kaj \u010de najbolj o\u010ditna krutost ne bi bila ni\u010d drugega kot najvi\u0161ji izraz ljubezni? Kaj \u010de ne bi poznali druge svobode, kot biti v verigah? Kaj \u010de bi bila vera zgolj posledica najbolj rigorozne logike? In tako naprej. Vse to morda zveni absurdno, trivialno in arbitrarno, a prav za to gre: pred nami je gore\u010d slavospev banalnosti vpri\u010do domnevno resnih stvari. Kaj \u010de dobrota, poni\u017enost in potrpe\u017eljivost \u2013 tako zelo cenjene vrline \u2013 niso ni\u010d drugega kot \/\u2026\/ pompozni izgovori nemo\u010dnih, zlobnih in strahopetnih?\u00ab \u00bb[Film] prina\u0161a teater poni\u017eevanja in krutosti, ki ga nismo bili vajeni od Lanthimosove gr\u0161ke faze. \/\u2026\/ Da, to je b\u00eate noire<\/i> leto\u0161njega festivala v podobni meri, kot jih je pred leti na Azurno obalo serijsko po\u0161iljal stari mizantrop Lars von Trier.\u00ab \u00bbZgodbe se zdijo na prvi pogled nepovezane, a jih spaja silovita potreba po ugajanju in pripadanju, po zapolnjevanju notranje praznine. \u010ce nekoliko abstrahiramo, gre za iskanje vere in ljubezni. Seveda Lanthimos ne bi bil to kar je, \u010de ne bi na to \u017eeljo pogledal z mra\u010dne strani, \u010de ne bi \u010dlove\u0161kih slabosti gnal do absurda, ki bi se mu lahko tu in tam celo smejali, \u010de ne bi imeli ves \u010das cmoka v grlu. Re\u017eiser pa\u010d jemlje resno tisto maksimo o umetnosti, da njena naloga ni ugajanje. Sem zapisal re\u017eiser? Skoraj gre bolj za entomologa, ki prou\u010duje like kot \u017eu\u017eelke pod pove\u010devalnim steklom, hkrati pa nam z neprizanesljivo odljudnostjo ponuja razmislek o odnosu \u010dloveka do so\u010dloveka. \/…\/ David Foster Wallace je v svojem znamenitem eseju o Lynchevem filmu Izgubljena cesta<\/b> zapisal, da je bolj kot katerokoli drugo delo definiral identiteto \u010dasa in prostora Los Angelesa sredine 90ih let. Morda je Lanthimos s filmom Dejanja usmiljenja<\/b> naredil nekaj podobnega, 30 let pozneje.\u00ab Pionir gr\u0161kega \u00bb\u010duda\u0161kega\u00ab vala Yorgos Lanthimos se po velikem uspehu Najljub\u0161e in Nesre\u010dnih bitij vra\u010da k svojim koreninam. Triptih o mo\u010di, nadzoru in svobodni volji je Jesseju Plemonsu prinesel nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":344789,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/344772"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/344789"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=344772"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>Yorgosa Lanthimosa (1973) uvr\u0161\u010dajo med osrednje predstavnike novega vala gr\u0161kega filma, ki je Gr\u010dijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Njegov celove\u010derni prvenec Kinetta<\/b> (2005) je bil prikazan na festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je po\u017eel \u0161tevilne kriti\u0161ke pohvale. Mednarodno slavo mu je prinesel drugi celove\u010derec Podo\u010dnik<\/b> (Kynodontas, 2009), za katerega je prejel nagrado posebni pogled v Cannesu in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja, pa tudi vodomca na ljubljanskem Liffu. Sledili so filmi Alpe<\/b> (Alpeis, 2011, nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Benetkah), Jastog<\/b> (The Lobster, 2015, nagrada \u017eirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij), Ubijanje svetega jelena<\/b> (The Killing of a Sacred Deer, 2017, nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu), Najljub\u0161a<\/b> (The Favourite, 2018, velika nagrada \u017eirije in nagrada za najbolj\u0161o igralko v Benetkah ter oskar za najbolj\u0161o igralko) ter Nesre\u010dna bitja<\/b> (Poor Things, 2023, zlati lev v Benetkah in \u0161tirje oskarji).
www.lanthimos.com<\/a><\/p>\n
<\/b>\u00bbFilm govori o veri in njeni odsotnosti. O ljubezni in njeni odsotnosti. O na\u0161ih ljubljenih in njihovi odsotnosti.\u00ab
\u2013 Efthimis Filippou<\/p>\n
\u2013 Yorgos Lanthimos<\/p>\n
\u2013 Jesse Plemons<\/p>\n
\u2013 Emma Stone<\/p>\n
\u2013 Willem Dafoe<\/p>\n
<\/b>\u00bbPranje mo\u017eganov, pohaba, umor in samo\u017ertvovanje na prvi pogled ne zvenijo kot teme za komedijo, toda Lanthimos se prav podlo zabava med spletanjem zgodb okoli motiva zatiralske ljubezni in razli\u010dnih oblik nesvobode. Vedno bolj absurden scenarij in cela mno\u017eica \u010duda\u0161kih detajlov poskrbita, da zgodba nikoli ne zdrsne v lagodni naturalizem, ampak do konca ohrani svojo nadrealisti\u010dno ostrino. \/\u2026\/ Vsej navidezni brezbri\u017enosti navkljub pa je film tudi smrtno resen razmislek o \u0161tevilnih na\u010dinih, kako lahko prijaznost postane okruten in sprevr\u017een gospodar v razpadajo\u010di dru\u017ebi, ki je izgubila svoj moralni kompas.\u00ab
\u2013 Ela Bittencourt, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u2013 Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u2013 Bilge Ebiri, Vulture <\/b><\/i><\/b><\/p>\n
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u2013 David Jenkins, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u2013 Peter Debruge, Variety<\/i><\/p>\n
\u2013 Sergi S\u00e1nchez, Fotogramas<\/i><\/p>\n
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u2013 Simon Popek, Dnevnik<\/i><\/p>\n
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"