\u00bbPoliti\u010dni aktivist, oboro\u017eeni ropar, literarna ikona, otrok holokavsta … Sojenje Pierru Goldmanu je svet zase; primer, ki je veliko ve\u010dji od sodne dvorane. Smo sredi sedemdesetih let. Revolucionarni ideali prej\u0161njega desetletja se podirajo. Tako kot sojenje OJ Simpsonu ponuja pogled v Ameriko devetdesetih let, sojenje Pierru Goldmanu predstavlja okno v Francijo sedemdesetih. Ideale \u0161estdesetih je zru\u0161ila dru\u017eba, ki se je vrnila k imperializmu in kapitalizmu ter obrnila hrbet revoluciji. Podobno kot pri OJ Simpsonu je \u0161lo tudi pri Pierru Goldmanu za politizacijo pravnega primera, ki so jo zaznamovala dru\u017ebena in ideolo\u0161ka vpra\u0161anja \u2013 in ta smo sku\u0161ali raziskati v filmu. \/\u2026\/ Pierra Goldmana sem odkril pred pribli\u017eno petnajstimi leti, ko sem prebral njegovo knjigo\u00a0Souvenirs obscurs d’un juif polonais n\u00e9 en France<\/i>. Ni me pritegnila Goldmanova nedol\u017enost, temve\u010d njegova izjemna raba jezika: slog, dialektika, miselni proces. Pomislil sem, da je treba s knjigo nekaj narediti \u2013 na filmskem platnu.\u00ab
\u2013 C\u00e9dric Kahn<\/p>\n
kritike \u00bbGoldmanov proces<\/b> je briljanten, intenziven, napet, precizen francoski sodni triler, posnet po razvpitem resni\u010dnem sodnem trilerju, ki se je odvrtel leta 1976 na ponovnem sojenju Pierru Goldmanu, pikantnemu levi\u010darskemu roparju judovskega rodu. \/…\/ A Francozi imajo do Judov \u0161e vedno tak odnos, kot so ga imeli ob koncu 19. stoletja, v \u010dasu \u00bbafere Dreyfus\u00ab, ko so na dosmrtno je\u010do obsodili Alfreda Dreyfusa, voja\u0161kega \u010dastnika judovskega rodu, za katerega se je izkazalo, da je le \u017ertev antisemitizma. In Goldman, ki je v je\u010di napisal bestseller Obskurni spomini poljskega Juda, rojenega v Franciji<\/i>, in ki se zaveda, da politi\u010dna stali\u0161\u010da pri\u010d niso nikoli nevtralna, kaj \u0161ele irelevantna, vztraja, da so tudi njega obsodili antisemitizem, rasizem in ku\u017eni predsodki pri\u010d in policije \/…\/. Jasno, Goldman je sam svoj Zola, njegov \u00bbObto\u017eujem!\u00ab<\/i> pa se glasi: \u00bbFa\u0161isti\u010dna policija! Fa\u0161isti\u010dno pravosodje!\u00ab <\/i>Ne, sojenje – tudi zato, ker lahko porotniki prosto zastavljajo vpra\u0161anja, ker so to\u017eilci in odvetniki blazno teatrali\u010dni in ker lahko Goldmanovi feni prosto navijajo – ni dolg\u010das, tako da je Goldmanov proces, ki bi ga lahko vrteli na double-billu<\/i> s filmom Saint Omer<\/b>, videti zdaj kot Lumetovih Dvanajst jeznih mo\u017e<\/b> in zdaj kot Hitchcockov Napa\u010dni mo\u017e<\/b>. ZA+\u00ab C\u00e9dric Kahn uprizori sojenje francoskemu levi\u010darskemu revolucionarju Pierru Goldmanu, ki je potekalo leta 1975 v Parizu. Film je odprl sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu in osvojil cezarja za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":344070,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/344063"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/344070"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=344063"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>\u00bb\/…\/ gre za \u0161e kako relevanten film v \u010dasu, ko smo se v Evropi zna\u0161li sredi kaoti\u010dnih politi\u010dnih razmer in kulturnih bojev, ki spominjajo na krizna, radikalna in “nora\u00ab” sedemdeseta. Ponujajo nam zgodovinsko perspektivo, ki je ogledalo sedanjemu trenutku. Re\u017eiser C\u00e9dric Kahn s svojim minimalisti\u010dnim pristopom, ki ga izpelje dosledno in brez prestopov za\u010drtanih smernic, skozi osredoto\u010denost na klju\u010dne podrobnosti pusti govoriti sami zgodovini, ne da bi jo moral fikcionalizirati in ne da bi imeli ob\u010dutek, da smo prikraj\u0161ani za filmsko izrazno mo\u010d. \u010ceprav Goldmanov proces spominja na gledali\u0161\u010de, se nahaja na nasprotnem bregu filmov, ki temeljijo na dramati\u010dnih, liri\u010dnih ali epskih prvinah. Prepri\u010dljiv je v svojem suhem realizmu.\u00ab
– Muanis Sinanovi\u0107,\u00a0Radio Slovenija<\/i><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"