zgodba
<\/b>Wim Wenders ustvari hipnoti\u010den portret kiparja in slikarja Anselma Kieferja, povezujo\u010d klju\u010dne trenutke umetnikovega \u017eivljenja z najpomembnej\u0161imi kraji njegove dolge kariere. Film nas potopi v svet umetnika, ki v svojem delu \u017ee ve\u010d kot pet desetletij raziskuje \u010dlove\u0161ko stanje ter cikli\u010dno naravo zgodovine, navdihnjen s knji\u017eevnostjo, zgodovino, mitologijo, politiko, religijo, znanostjo in filozofijo.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbZ Anselmom Kieferjem sva se oba rodila ob koncu druge svetovne vojne \u2013 on nekaj mesecev prej, jaz nekaj mesecev pozneje. Otro\u0161tvo sva pre\u017eivela v isti razdejani dr\u017eavi z uni\u010deno samopodobo, polni odraslih (vklju\u010dno s sorodniki in u\u010ditelji), ki so si besno prizadevali zgraditi prihodnost, hkrati pa se obupno trudili pozabiti preteklost \u2013 ali pa so se pretvarjali, da se ni zgodila. \/…\/ \u017de nekaj let sva na\u010drtovala, da bi skupaj posnela film. Od nekdaj me je namre\u010d navdu\u0161eval izjemni razpon njegovega dela, ki se napaja v zgodovini, astronomiji, filozofiji, biologiji, fiziki in mitologiji. Kieferjeva paleta in domi\u0161ljija nimata meja. Kot nih\u010de drug zna v svoje delo vtkati \u2018\u010das\u2019 in napraviti njegove sledi vidne. Ko sem kon\u010dno obiskal njegov velikanski ateljejski kompleks v Barjacu na jugu Francije in videl njegova nova dela v studiu v Croissyju blizu Pariza, sem vedel, da je napo\u010dil \u010das za film. \/…\/ Nikoli nisem nameraval posneti \u2018biografije\u2019. \/…\/ Moj film poganja umetni\u0161ko delo samo; to je biografija Anselmove umetnosti. S pomo\u010djo 3D tehnologije (ta je zdaj veliko bolj napredna kot takrat, ko smo s prototipno opremo snemali Pino<\/b>) sem gledalcem lahko omogo\u010dil, da se transportirajo v Barjac, do\u017eivijo podzemni svet, ki ga je tam ustvaril, \/…\/ in se resni\u010dno potopijo v vesolje Anselma Kieferja. Lahko se ustavijo na osupljivi razstavi v Do\u017eevi pala\u010di v Benetkah in obi\u0161\u010dejo razli\u010dna obdobja umetnikovega \u017eivljenja. V filmu so prizori z mladim igralcem, ki igra Kieferja pri desetih letih, in Kieferjevim sinom, ki ga igra pri \u0161tiridesetih. Po ogledu tega filma lahko re\u010demo: bil sem v Anselmovem svetu. \/\u2026\/ Jezik 3D filma lahko razkrije ve\u010d, kot vidimo na dvodimenzionalni sliki. 3D tehnologija je sposobna pri\u010darati najbolj neverjetno potopitveno izku\u0161njo \u2013 tako telesno kot du\u0161evno. Ta jezik je po mojem mnenju zmo\u017een poezije, toda presojo z veseljem prepu\u0161\u010dam gledalcu. In jezik pri\u010dujo\u010dega filma nima ni\u010desar skupnega z mojim dosedanjim delom. Na\u0161li smo ga izklju\u010dno v soo\u010denju z umetnostjo Anselma Kieferja. \/\u2026\/ Mislim, da smo meje 3D filma raz\u0161irili na doslej nesluteno obmo\u010dje. \/\u2026\/ Kaj \u017eelim, da bi gledalci odnesli od filma? Upam, da bodo pozabili na razne kategorije in mnenja; da bodo za seboj pustili vse predsodke o tem, kaj umetnost je ali kaj lahko dose\u017ee; in da se bodo preprosto prepustili dih jemajo\u010demu razponu tega velikega nem\u0161kega romantika, pesnika, misleca in vizionarja.\u00ab
\u2013 Wim Wenders<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbPremalo re\u017eiserjev je izkoristilo sposobnost 3D tehnologije, da ustvari ob\u010dutek fizi\u010dne globine; \u0161e manj pa jih je izkoristilo mo\u017enost dodajanja filozofske globine. \/…\/ Gledamo, kako Kiefer z metalci plamenov za\u017eiga in preoblikuje svoje materiale, ter izkusimo surovo lepoto staljene kovine, ki uni\u010duje povr\u0161ine, na katere jo Kiefer zliva. V imenu \u2018potopitvene\u2019 umetnosti je bilo storjenih veliko grozljivih zlo\u010dinov proti filmu, toda re\u017eiserjeva osredoto\u010denost na umetni\u0161ki material pripomore, da Anselm<\/b> deluje \u2018potopitveno\u2019 v najbolj\u0161em pomenu besede: stereoskopija in izjemna ostrina slike potisneta na\u0161e nosove naravnost v fizi\u010dno teksturo dela, hkrati pa nas vle\u010deta naprej in nazaj skozi \u010das. Vse skupaj je precej osupljivo in \u010dudovito taktilno, pri \u010demer je pretvorba arhivskih posnetkov v 3D \u0161e posebej uspe\u0161na. \u0160ele proti koncu v celoti dojamemo vse odmeve in motive, ki se nanizajo skozi film; vsekakor si ga je vredno ogledati ve\u010dkrat.\u00ab
\u2013 Catherine Bray, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbWenders na novo izumi \u017eanr dokumentarnega filma. Mojstrovina!\u00ab
\u2013\u00a0Fran\u00e7ois Forestier, L’Obs<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm kot\u00a0Anselm<\/b> predstavlja novo raven ohranjanja zgodovine, hkrati pa prina\u0161a kontemplativno izku\u0161njo, v kateri se preteklost in prihodnost sre\u010data na na\u010din, ki ga ravno toliko \u010dutimo kot vidimo.\u00ab
\u2013 Alissa Wilkinson, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbEna najve\u010djih privla\u010dnosti filma je \/…\/, da nam poka\u017ee Kieferja pri delu \/…\/: to je film o genezi umetni\u0161kega dela in umetnikovi virtuoznosti v slogu Clouzotove\u00a0Skrivnosti Picasso<\/b>.\u00ab
\u2013\u00a0Jean-Loup Bourget, Positif<\/i><\/p>\n
\u00bbWenders \/\u2026\/ z raziskovanjem Kieferjeve biografije ter njegovih politi\u010dnih, zgodovinskih in literarnih interesov, v katerih se zrcalijo re\u017eiserjeve lastne dolgoletne fascinacije, ustvari svoje najbolj osebno \u2013 in zagotovo najbolj nem\u0161ko \u2013 delo v zadnjem \u010dasu.\u00ab
\u2013\u00a0Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbWendersova vrnitev k 3D ponuja eno najbolj nepozabnih kinematografskih izku\u0161enj leta: re\u017eiser znova dokazuje, kako vsestranski in intimen je lahko format, kadar je spretno uporabljen zunaj \u017eanra filmskih blockbusterjev. \/…\/ Veliko dokumentarcev o umetnikih se zadovolji zgolj s poveli\u010devalno projekcijo diapozitivov, ki jo prekinjajo intervjuji in posnetki iz zakulisja.\u00a0Anselm<\/b> \u2013 fluiden in \u010daroben, medtem ko drsi skozi prostore in raziskuje Kieferjeva umetni\u0161ka dela \u2013 je prava redkost: \u017ee sam po sebi je vznemirljiva stvaritev, ki gledalcu omogo\u010di, da vzpostavi dialog z umetninami. Film se z nekaj igranimi vlo\u017eki \/…\/, govorjenimi odlomki \/…\/ in razmi\u0161ljanji samega Kieferja s pomo\u010djo spretne monta\u017ee Maxine Goedicke zlije v svojevrstno retrospektivo. \/\u2026\/ Ob gledanju se boste po\u010dutili majhne, hkrati \/\u2026\/ pa tudi nekako privzdignjene.\u00ab
\u2013\u00a0Robert Abele, Los Angeles Times<\/i><\/p>\n
\u00bbWenders najde v Kieferjevih gestah \/…\/ ve\u010d drame kot v biografskih podrobnostih. To je umetnost, ki si upa biti del sveta, film\u00a0Anselm <\/b>pa je tudi <\/b>sam po sebi \u010dudovito \u017eivo delo.\u00ab
\u2013\u00a0Bilge Ebiri, Vulture<\/i><\/p>\n
\u00bbAnselm<\/b> nas povabi, da si ponovno ogledamo umetnikovo delo \u2013 ali bolje: da se sprehodimo skozenj. \/\u2026\/ 3D format je kot nala\u0161\u010d za Kieferjevo umetnost, ki je ustvarjena za prostorsko do\u017eivljanje. \/…\/ Skorajda duhovna izku\u0161nja.\u00ab
\u2013 Pauline Kleijer, de Volkskrant<\/i><\/p>\n
\u00bbIn seveda, tudi Wenders, prav tako rojen leta 1945, je obmolknil – snemal je road movieje, nem\u0161ke travme, holokavst, nacizem, tretji rajh, nem\u0161ko preteklost pa potla\u010dil. Vedno je bil tako visoko nad Berlinom, da ga ni mogel arheolo\u0161ko prekopati. Kiefer, kontroverzen in nevaren, \u00bbmojster subtilne iritacije\u00ab, je razbijal to nem\u0161ko kolektivno amnezijo, to veliko zaroto molka, te tabuje. \/\u2026\/ Njegove osupljivo brutalne multimedijske umetnine – metafizi\u010dni spomini na nepredstavljivost in neizrekljivost\u00a0– so videti kot sikstinske kapele nem\u0161kega nezavednega. Umetnost je igranje s \u010dasom. Kiefer to ve. Wenders, dale\u010d od Buena Vista Social Cluba<\/b> in Pine<\/b>, ga le opazuje – brez komentatorjev in interpretov, brez besed. Arhivski posnetki ru\u0161evin, med katerimi seje leta 1945 rodil, povedo\u00a0vse. ZELO ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n