zgodba
<\/b>Japonska ob koncu 19. stoletja. Kikunosuke, posvojeni sin legendarnega igralca kabukija, se sku\u0161a uveljaviti z igranjem \u017eenskih vlog. Toda vse bolj postaja jasno, da je na odru le po zaslugi svojega uglednega o\u010deta. Edina oseba, ki resni\u010dno verjame v njegov talent ter ga spodbuja, naj izpopolni svojo umetnost, je dru\u017einska slu\u017eabnica Otoku …<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMizoguchijevo zavra\u010danje bli\u017enjih posnetkov \u0161e nikoli prej ali pozneje (morda z izjemo filma Genroku chushingura<\/b>) ni imelo tako zgovornega u\u010dinka; tema \u017eenskega \u017ertvovanja, ki zaznamuje ve\u010dino njegovih najve\u010djih del, tu dobi poseben pomen in kompleksnost.\u00ab
\u2013 Jonathan Rosenbaum, The Chicago Reader<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm na prvi pogled govori o po\u017ertvovalnosti in neizpolnjeni ljubezni, na globlji ravni pa s pomo\u010djo zapleta zgolj poveli\u010duje zmago \u017eenske, ki brani svoje \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. \/…\/ Je bil Mizoguchi bolj naklonjen mo\u0161kim? Vsekakor se zdi do njih bolj prizanesljiv. Toda ob vsej navidezni sre\u010di so v resnici kaznovani in v svojem zadovoljstvu delujejo skorajda idiotsko; po drugi strani pa se zdi, da \u017eenske iz\u017earevajo naravno dobroto.\u00ab
\u2013 Tadao Sato<\/p>\n
\u00bbMelodrama \/…\/, zdru\u017eena z najbolj prefinjenimi filmskimi sredstvi; sentimentalnost, oplemenitena s preciznostjo.\u00ab
\u2013 Donald Richie<\/p>\n
\u00bbPresunljiv pogled v neusmiljeni snobizem sveta kabukija.\u00ab
\u2013 Audie Bock<\/p>\n
\u00bbMizoguchi je za prikaz velike \u010dustvene bole\u010dine namesto bli\u017enjih posnetkov v hollywoodskem slogu raje izbral nasprotni pristop, se oddaljil in prizor upodobil z dolgimi posnetki. Toda japonski re\u017eiser, rojen istega leta kot Brecht, s to distanco ni sku\u0161al ustvariti prostora za hladno kritiko; zagotoviti je \u017eelel mo\u010dno \u010dustveno izku\u0161njo.\u00ab
\u2013 Yomota Inuhiko<\/p>\n
\u00bbMizoguchijeva genialnost je v premi\u0161ljenem in briljantnem na\u010dinu, kako se \/\u2026\/ prilagaja dogajanju pred seboj, svojo senzibilnost pa pri tem ohranja nedotaknjeno. Podoben je igralcu \u2013 pravzaprav plesalcu \u2013 kabukija, ki v nepozabnih trenutkih po\u010dasi zavzema prefinjeno ekspresivno dr\u017eo, jo ve\u0161\u010de zadr\u017ei in nazadnje sprosti: ta dr\u017ea se imenuje\u00a0mie<\/i>. Zgodba o pozni krizantemi<\/b>, hkrati vzvi\u0161ena in polna \u017eivljenja, bolj kakor spomenik pred nami stoji kot mie<\/i>.\u00ab
\u2013 Dudley Andrew, Criterion<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/ \u010duden, \u010dudovit spoj moralne razprave in estetske rigoroznosti.\u00ab
\u2013 Darrell William Davis<\/p>\n
\u00bbMojstrovina v najbolj dobesednem pomenu besede \u2013 dokaz, da lahko Mizoguchija postavimo ob bok najbolj\u0161im re\u017eiserjem v zgodovini filma.\u00a0Zgodba o pozni krizantemi <\/b>je nekak\u0161en filmski manifest; prikaz dolgega vajeni\u0161tva, te\u017ekih preizku\u0161enj, grenke tekmovalnosti in osebnih stisk, ki pripeljejo do umetni\u0161kega preboja.\u00ab
<\/b>\u2013 Richard Brody, The New Yorker<\/i><\/p>\n
\u00bb\u0160e noben film ni s toliko pronicljivosti, patosa in \u010drnega humorja prikazal predane \u017eene, ki ponotranji mo\u017eev ustvarjalni potencial.\u00ab
\u2013 Michael Sragow, Film Comment<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm, ki prekipeva od strasti, je prava najdba: strl vam bo srce.\u00ab
\u2013 Don Macpherson, Time Out<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm ostane v spominu kot niz dolgih posnetkov v splo\u0161nem planu \/…\/, ki se razvijajo s hitrostjo \u017eivljenja. Njegove odmeve lahko najdemo tako v novi tajvanski kinematografiji kot drugod, a ozna\u010diti ga za \u2018predhodnika\u2019 \u010desar koli bi bilo reduktivno;\u00a0Zgodba o zadnji krizantemi<\/b> preprosto \u2013 je.\u00ab
\u2013 Nick Pinkerton, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbMizoguchijeva umetnost je izraz vztrajnosti in nenehnega protesta proti neusmiljenemu zatiranju. V tem smislu ima veliko skupnega s tradicionalnimi japonskimi pripovednimi \u017eanri kot\u00a0noh<\/i> in naniwa-bushi<\/i>, ki sta silovito represijo in trpljenje formalizirala v umetnost. Toda te formule niso mogle ujeti \u017eivljenjske energije posameznikov; Mizoguchi jo uspe izraziti z upodobitvijo ljudi, ki se postavijo po robu zatiranju, bodisi dru\u017ebenemu bodisi spolnemu. Mizoguchijeva umetnost je v preoblikovanju te\u017ekih zunanjih razmer v neuklonljivega notranjega duha. Bil je eden izmed umetnikov, ki so s poudarjanjem posameznikove volje to tradicijo uspeli modernizirati od znotraj.\u00ab
\u2013 Tadao Sato<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Presunljiva melodrama Kenjija Mizoguchija predstavlja vrhunec re\u017eiserjeve zgodnje kariere.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":342134,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/342016"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/342134"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=342016"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}