zgodba
<\/b>Aya pred oltarjem v zadnjem trenutku re\u010de \u00bbne\u00ab, zapusti Slonoko\u0161\u010deno obalo in za\u010dne novo \u017eivljenje v Guangzhouju na Kitajskem. V \u017eivahnem \u00bb\u010cokoladnem mestu\u00ab, \u010detrti, kjer se sre\u010dujeta afri\u0161ka in kitajska kultura, najde delo v \u010dajnem butiku, ki ga vodi Kitajec Cai. Medtem ko jo Cai vpeljuje v starodavno umetnost pitja \u010daja, se med njima po\u010dasi rojeva ne\u017ena ljubezen \u2026<\/p>\n
portret avtorja iz prve roke kritike \u00bbSissakova pravljica se izmakne tradicionalnim temam filmov o priseljevanju in izseljevanju, da bi povedala zgodbo o medsebojni izmenjavi in odkrivanju drugega. \u017delje in skrivne ljubezni v vsak (resni\u010dno vrhunski) posnetek vnesejo nemirno \u010dutnost. Mavretanski re\u017eiser je po\u00a0Timbuktuju<\/b> ustvaril \u010dudovito melanholi\u010den film, ki ga poganja sijajna mizanscena. Njegov estetski pristop nikoli ne zmanj\u0161a politi\u010dne mo\u010di sporo\u010dila: skupaj s svojo osamljeno, brez\u010dasno junakinjo pripoveduje o izkoreninjenosti Afrike in ohranjanju kulture prednikov, \u017ertvovane na oltarju izgnanstva.\u00ab \u00bb\u010crni \u010daj<\/b> nas poziva, da znova odkrijemo \u010darobnost filma: tisti trenutek, ko nam podobe na velikem platnu \u2013 samo tja namre\u010d sodijo Sissakova dela \u2013 spremenijo dihanje in nas odpeljejo v neki drugi svet.\u00ab \u00bbSissakova te\u017eko pri\u010dakovana vrnitev je polna lahkotnosti, ob kateri pozabimo na dolgo \u010dakanje. To romanti\u010dno dramo mehkega fokusa pre\u017eema humanizem, ki je zaznamoval \u017ee njegov\u00a0Timbuktu<\/b>, a re\u017eiserjev empati\u010dni pogled je tokrat v slu\u017ebi veliko ne\u017enej\u0161e vizije. \/\u2026\/ Ena najve\u010djih odlik filma je ve\u010dplasten portret diaspore, kakr\u0161nega na platnu ne vidimo pogosto. \/…\/ Afri\u0161ke migracije v mestu Guangzhou segajo v \u010das gospodarskega razcveta v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja, danes pa ti migranti predstavljajo znatno manj\u0161ino: pribli\u017eno dva odstotka prebivalstva tretjega najve\u010djega kitajskega mesta, kar jih uvr\u0161\u010da v najve\u010djo afri\u0161ko skupnost v Aziji. Sissako z umestitvijo svojega filma v omenjeno diasporo nakazuje \u0161ir\u0161o geopoliti\u010dno zgodbo ter poka\u017ee, kako spreminjajo\u010de se razmerje mo\u010di v svetovnem gospodarstvu preoblikuje podobo sodobne Kitajske.\u00ab \u00bbMo\u010d Sissakovega filma je kot vedno v tem, da ne\u017enost in subtilnost \u010dlove\u0161kih odnosov, toplo, slikovito lepoto filmskih podob, postavlja v kontrast z grdoto sveta.\u00ab \u00bbRituali so mali upori stresnosti, brezumnosti in diktaturi trga – pitje \u010daja toliko bolj. Rituali imajo zdru\u017eevalno mo\u010d, revolucionarni potencial, saj ljudi senzibilizirajo in senzualizirajo, tako da – v svetu, v katerem je upor \u010dedalje te\u017eji in v katerem je trg tako vsepovsoden in invaziven, da vse uma\u017ee in kompromitira (rasizem, ma\u010dizem, toksi\u010dnost, predsodki so stranski produkti tr\u017enega darvinizma, dirke navzdol) – la\u017eje najdejo skupni interes, skupno aromo, zato ne presene\u010da, da Cai Ajo odpelje na polja, kjer rastejo \u010dajni listi, ta snov, iz katere so sanje. ZA\u00ab Veliki poet afri\u0161kega filma\u00a0Abderrahmane Sissako (\u010cakajo\u010d na sre\u010do) se vra\u010da z melanholi\u010dno romanco, postavljeno v afri\u0161ko \u010detrt tretjega najve\u010djega kitajskega mesta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":341774,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/341773"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/341774"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=341773"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>Abderrahmane Sissako se je rodil leta 1961 v Mavretaniji, otro\u0161tvo pre\u017eivel v Maliju ter \u0161tudiral na dr\u017eavnem in\u0161titutu za kinematografijo VGIK v Moskvi. Njegov diplomski film\u00a0Le Jeu<\/strong>\u00a0je bil leta 1991 prikazan na festivalu v Cannesu in si prislu\u017eil lepo \u0161tevilo nagrad. Leta 1992 je posnel srednjemetra\u017eec\u00a0Oktyabr<\/strong>, s katerim se je uvrstil v cansko sekcijo Posebni pogled. Na omenjenem festivalu so bili predvajani tudi vsi njegovi igrani celove\u010derci:\u00a0\u017divljenje na zemlji<\/strong>\u00a0(La Vie sur terre<\/em>, 1998),\u00a0\u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/strong>\u00a0(Heremakono<\/em>,<\/i> 2002, nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled),\u00a0Bamako<\/strong>\u00a0(2006) in\u00a0Timbuktu <\/strong>(2014, sedem nagrad cezar in nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film).
Kot posledica avtorjevega nomadstva sta rde\u010di niti njegovega opusa izgnanstvo in nerazre\u0161eno razmerje med Afriko in Evropo. Za svoje filme, ki se gibljejo med igranim in dokumentarnim, pogosto anga\u017eira neprofesionalne igralce, pomembno vlogo pa namenja tudi improvizaciji. Sissako je star znanec slovenskega ob\u010dinstva: njegova dela so bila leta 2000 prikazana v okviru\u00a0retrospektive Kino Afrika<\/em> v Slovenski kinoteki, film \u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/strong>\u00a0smo si lahko ogledali v redni kinematografski distribuciji,\u00a0Bamako <\/strong>je leta 2007 v prisotnosti avtorja odprl Kino Otok, Timbuktu<\/b> pa smo v letu 2015 predvajali na rednem sporedu Kinodvora.<\/p>\n
<\/b>\u00bbPrvi zametki \u010crnega \u010daja<\/b> so verjetno vzniknili v prizoru filma \u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/b>, v katerem kitajski priseljenec na zmenku z Afri\u010danko poje karaoke. V \u010crnem \u010daju<\/b> obravnavam temo, ki je po mojem mnenju klju\u010dna: sre\u010danja. \/\u2026\/ Mojih likov nikoli ne opredeljuje pripadnost dolo\u010deni skupini. Ob\u010dutek imam, da so tisti, ki odhajajo, v mislih od\u0161li \u017ee veliko prej. Prostovoljni odhod in izgnanstvo lahko povesta veliko zanimivega o identiteti. Vse to sku\u0161am izraziti v svojih filmih. \u0160e posebej v \u010crnem \u010daju<\/b>, ki sporo\u010da, da ljudi, ne glede na izvor, dru\u017ei \u017eelja po sre\u010dnem \u017eivljenju in medsebojnem razumevanju. \/\u2026\/ Res je \u0161koda, da o potovanju Afri\u010danov v Evropo ali Azijo razmi\u0161ljamo izklju\u010dno skozi ekonomsko prizmo. \u0160e toliko bolj, ker svet \u010crnega \u010daja<\/b> \u017ee obstaja. Evropa tega ne vidi, ker se nenehno zapira v svojo lupino, a to novo normalnost je \u017ee mogo\u010de opazovati na tr\u017enicah delavskega razreda. Ko potuje\u0161 po Afriki, naleti\u0161 na tr\u017enice, kjer Kitajci govorijo v volof\u0161\u010dini ali bambar\u0161\u010dini \u2013 in obratno. V \u010crnem \u010daju<\/b> sem ta svet lahko poustvaril le v pomanj\u0161ani razli\u010dici, s sosesko Chocolate City, toda prepri\u010dan sem, da je na\u0161a prihodnost tak\u0161na. Razli\u010dne identitete se bodo ohranile, a se bodo spajale. Moj prvenec Oktyabr<\/b> je navdihnila moja izku\u0161nja Afri\u010dana v Rusiji. To dr\u017eavo sem imel resni\u010dno rad. Tam sem \u017eivel deset let. Veliko sem se nau\u010dil, \u010deprav sem do\u017eivljal zavrnitve \u2013 te niso imele nobene zveze z rasizmom, ampak z nerazumevanjem. \u010crni \u010daj<\/b> je nekak\u0161na nadgradnja vsega tega. \/\u2026\/ Pomembno se mi je zdelo pokazati, da je Aya radovedna glede \u2018drugega\u2019. To je namre\u010d del vsakega potovanja: ko potujemo v tujino, \u017eelimo spoznati tudi kulturo tiste dr\u017eave. Pozornost, s katero Cai uvaja Ayo v \u010dajni obred, je po drugi strani njegov na\u010din, kako ji povedati, da se lahko prilagodi; sporo\u010da ji, da ni ve\u010d manjvredna afri\u0161ka priseljenka na Kitajskem. In to je zelo specifi\u010den kulturni odnos: nikoli ne boste videli, da bi se Francozinja ali Angle\u017einja na tr\u017enici z Afri\u010danko prerekala v volof\u0161\u010dini ali bambar\u0161\u010dini, saj je bilo priseljevanje v tem primeru povezano s prevlado nad \u2018drugim\u2019. Danes so Kitajci, ki se izselijo v Afriko \u2013 ali obratno \u2013, \u2018preprosti ljudje\u2019, ki gredo odkrivat druge. Ko delijo svojo tradicijo, sledijo logiki izmenjave. V \u010crnem \u010daju<\/b> sem \u017eelel pokazati, kaj je Aim\u00e9 C\u00e9saire mislil z besedami: \u2018Skozi posebno odkrijemo univerzalno.\u2019 <\/i>\/…\/ Dejstvo, da Fatoumata Diawara poje pesem Nine Simone Feeling Good<\/i> v bambar\u0161\u010dini, odra\u017ea gonilno silo filma: \u017eeljo upodobiti svet, ki je morda na poti k so\u017eitju.\u00ab
\u2013 Abderrahmane Sissako<\/p>\n
<\/b>\u00bbNajprej pride vzdu\u0161je, nato okus in nazadnje ob\u010dutki. Tako kot pri posameznih korakih \u010dajnega obreda Abderrahmane Sissako vsakemu zaporedju, vsakemu gibu in vsaki izre\u010deni besedi, naj se na prvi pogled zdijo \u0161e tako nepomembni, posve\u010da kar najve\u010djo pozornost \/\u2026\/. Ta tanko\u010dutni in idealisti\u010dni manifest (\u2018poglejmo na svet druga\u010de\u2019)<\/i> se zavzema za harmonijo med \u017eivimi bitji (\u2018dovolimo si biti sre\u010dni\u2019)<\/i> ter pusti prihodnosti, da se oblikuje na planetu, kjer se kulture \u017ee sre\u010dujejo, a je treba poravnati \u0161e nekaj ra\u010dunov iz preteklosti \/\u2026\/.\u00ab
\u2013 Fabien Lemercier, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0Xavier Leherpeur, L\u2019Obs<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0E. Nina Rothe, International\u00a0Cinephile Society<\/i><\/p>\n
\u2013 Rachel Pronger, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0C\u00e9cile Mury, T\u00e9l\u00e9rama
<\/i><\/p>\n
\u2013\u00a0Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"