zgodba
<\/b>\u00bbOmar je mrtev!\u00ab<\/i> je 11. maja 1973 odmevalo po Dakarju. Najstarej\u0161i \u010dlan dru\u017eine Blondin Diop, mladi filozof in protiimperialisti\u010dni aktivist, ki je nekaj let prej nastopil v Godardovem filmu Kitajka<\/b> (La Chinoise), naj bi v zaporni\u0161ki celici na otoku Gor\u00e9e naredil samomor. Omarjeva dru\u017eina in prijatelji uradnim poro\u010dilom niso verjeli. Zahtevali so, da se politi\u010dni zlo\u010din razi\u0161\u010de.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbSamo en gib<\/b> je neposredno nadaljevanje enega mojih prej\u0161njih filmov, ki sem jih posnel v Kin\u0161asi. Med raziskovanjem zanj sem namre\u010d naletel na fotografijo Omarja Blondina Diopa, na kateri bere zadnjo \u0161tevilko revije Internationale Situationniste<\/i>. \u017de dolgo me namre\u010d zanima raz\u0161irjanje situacionisti\u010dnih idej v Afriki \u2013 pomemben vidik te revolucionarne mednarodne avantgarde, ki pa je na podro\u010dju akademskih raziskav prakti\u010dno prezrt. \/…\/ Leta 2015 je moj sodelavec ugotovil, da je bila omenjena fotografija osnova za portret, ki ga je naslikal Issa Samba. Samba je bil \u010dlan Laboratoire Agit’Art<\/i>, dakarskega kolektiva, <\/i>ustanovljenega leta 1974, ki po mojem mnenju sodi med najbolj vznemirljive podvige afri\u0161ke moderne umetnosti. Fotografija je torej pripeljala do slike ter nakazala neposredno povezavo med umetni\u0161ko in politi\u010dno prakso. Takrat pa sem tudi \u017ee vedel, da je Omar \u2013 medtem ko je \u0161tudiral in se pripravljal na agr\u00e9gation<\/i> [francoski dr\u017eavni izpit iz filozofije] ter hkrati sodeloval pri \u0161tudentskih protestih v Nanterru \u2013 odigral pomembno vlogo v filmu Kitajka<\/b>, klju\u010dnem delu Jean-Luca Godarda. In ne nazadnje: sodeloval je pri londonski filmski avantgardi in objavil esej o Warholovem filmu. Vse na\u0161teto je resni\u010dno vzbudilo mojo radovednost. Toda \u0161ele prizadevanja Omarjeve dru\u017eine, da bi petdeset let po njegovi smrti \/\u2026\/ znova odprli preiskavo, so me prepri\u010dala, da je zgodba aktualna in da ima spominski pomen \u2013 na dr\u017eavni ravni in seveda tudi \u0161ir\u0161e. Na\u0161 cilj je bil tako artikulirati odnos do preteklosti, ki se je \u0161e ne spominjamo, hkrati pa raziskati njen mo\u017eni prispevek k prihodnosti, ki si je \u0161e ne zami\u0161ljamo. \/…\/ Film ne preiskuje [Omarjeve] smrti; govori o njegovem pre\u017eivetju. Projekt je imel od vsega za\u010detka dva cilja: naslikati Omarjev portret skozi pogovore z ljudmi, ki so ga poznali, in drugi\u010d, omogo\u010diti Senegalcem, da znova odprejo razpravo o njegovem liku, njegovi zapu\u0161\u010dini in pomenu njegovega dela. Ker pa nisem ne zgodovinar ne dokumentarist, je bilo pomembno, da portret \/\u2026\/ podkrepim s filmskim eksperimentiranjem. Na ta na\u010din sem lahko projekcije in \u017eelje v\u010deraj\u0161njega dne povezal s tistimi, ki se oblikujejo danes. Prikazal razmerje med Kitajsko in Senegalom od Omarjeve maoisti\u010dne faze do trenutnih pogajanj med dr\u017eavama, spregovoril o odnosu mlade generacije aktivistov do lika politi\u010dnega mu\u010denika ter znova osvetlil, kako Omar utele\u0161a slepo pego v Godardovem filmu.\u00ab
\u2013 Vincent Meessen<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\/…\/ prav z nujnim dejanjem odpiranja vrat v nove mo\u017enosti zgodovine, nove mo\u017enosti razmi\u0161ljanja, film ustvarja prostor za druge, da mu sledijo in raziskujejo naprej. To ni le vpogled v skrito zgodovino za Godardovim slavnim filmom, temve\u010d elegantno provokativen in nujen portret fascinantne in pomembne osebnosti progresivnega aktivizma 20. stoletja.\u00ab
\u2013 Daniel Kasman, Notebook<\/i><\/p>\n
\u00bbSamo en gib<\/b> je \/…\/ izrazito sodobno in revolucionarno delo, Vincent Meessen pa se z njim uveljavlja kot filmski disident, ki dokazuje, da ima filmska umetnost lastno zgodovinopisno razse\u017enost in da lahko preoblikuje resni\u010dnost.\u00ab
\u2013 Ad\u00e8le Cohen, Cinergie.be<\/i><\/p>\n
\u00bbSamo en gib<\/b> dale\u010d presega sodobno zgodovinopisje; to je kompleksen \u2018film-tekst\u2019 in eden od vrhuncev postkolonialne kinematografije.\u00ab
\u2013 Bert Rebhandl, Frankfurter Allgemeine Zeitung<\/i><\/p>\n
\u00bbSamo en gib<\/b> je po vsej verjetnosti najlep\u0161e darilo, ki bi ga Jean-Luc Godard lahko dobil za svoj devetdeseti rojstni dan.\u00ab
\u2013 Jochen Becker, Springerin<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Samo en gib je svobodna priredba filma Kitajka, ki ga je Jean-Luc Godard posnel v Parizu leta 1967. Zgodba, prestavljena v Dakar petdeset let pozneje, ponuja razmislek o razmerju med politiko, pravico in spominom. Omar Blondin Diop, edini resni\u010dni maoisti\u010dni \u0161tudent v izvirnem filmu, v novi, posodobljeni razli\u010dici postane glavni lik.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":341750,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/341749"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/341750"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=341749"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}