zgodba
<\/b>Po ropu velike po\u0161iljke denarja na zapu\u0161\u010denem Alcatrazu skrivnostnega mo\u017ea po imenu Walker ustreli partner in \u2013 misle\u010d, da je mrtev \u2013 pobegne z njegovo \u017eeno. Dve leti pozneje med turisti\u010dnim ogledom otoka Walkerja ogovori neznanec in mu ponudi pomo\u010d pri iskanju ukradenega dele\u017ea \u2026<\/p>\n
iz prve roke kritike \u00bb\/…\/ spektakularno stiliziran in slikovito posnet film, ki razkriva zapleteno organizacijo in odvratnost sodobnega kriminalnega podzemlja \/…\/ [Boormanu] je uspelo v teksturo filma neverjetno u\u010dinkovito ujeti videz in vonj Los Angelesa \/…\/ Toda za bo\u017ejo voljo, kako neprizanesljiv in prera\u010dunljivo sadisti\u010den film je to! \/\u2026\/ To ni lahkotna zabava za mladino \u2013 ali za kogarkoli, ki nima prefinjenega okusa.\u00ab \u00bb\/\u2026\/ glavna zvezda filma je virtuoznost re\u017eiserja Johna Boormana. \/…\/ Zdi se, da je naslov vzel dobesedno; \u010dlovek pride iz dvorane ves po\u017eivljen, toda zbegan.\u00ab \u00bb\/…\/ to ni obi\u010dajen noir poznega Hollywooda, temve\u010d skoraj eksperimentalen razmislek o zlo\u010dinu, kazni in ma\u0161\u010devanju z briljantno fotografijo Philipa H. Lathropa.\u00ab \u00bbFilm, ki ga je treba do\u017eiveti znova in znova, in to na najve\u010djem mo\u017enem platnu.\u00ab \u00bb\u010ceprav je\u00a0\u010cistina<\/b> pre\u017eeta z eksistencialno tesnobo, gre tudi za enega najbolj seksi kriminalnih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih. \/\u2026\/ Boorman je pod vplivom radikalnih oblikovnih inovacij francoskega novega vala, evropskega ennuija Michelangela Antonionija in \u017eanrskega revizionizma \u0161pageti vesternov Sergia Leoneja posnel triler, ki ni bil podoben ni\u010demur dotlej, ter s pomo\u010djo widescreen Panavision fotografije, eksplozivnih barv in ve\u010dplastne glasbene podlage na novo izumil noir kot prefinjen evropski arthouse film. \/\u2026\/ Ena najbolj mra\u010dnih, okrutnih in izvirnih mojstrovin filma noir. \/…\/ Po Boormanovi \u010cistini<\/b> <\/i>noir nikoli ni bil ve\u010d povsem enak.\u00ab \u00bbModernisti\u010dni, noir triler Johna Boormana je \u0161e vedno njegovo najbolj\u0161e in najbolj sme\u0161no delo. \/…\/ Boormanov prikaz hladnega nasilja in \u0161e hladnej\u0161e tehnologije je poln ironije in inovativnih vizualnih elementov \/\u2026\/, resnaisovski eksperimenti s \u010dasom in monta\u017eo pa \u0161e danes delujejo sve\u017ee in izvirno. \/…\/ Primeren alternativni naslov bi lahko bil \u2018Tarzan proti IBM-u\u2019<\/i>, delovni naslov Jean-Luca Godarda za njegov Alphaville<\/b>.\u00ab \u00bb\u010ce\u00a0\u010cistina<\/b> na prvi pogled deluje kot preprost triler o ma\u0161\u010devanju tipa \u2018oko za oko\u2019, pa je njeno jedro duhovno in zapleteno: zgodba o \u010dloveku, ki sku\u0161a zaceliti svojo zlomljeno du\u0161o. \/…\/ \u010cistina<\/b> je zaradi spajanja razdrobljene psihomahije in sage o ma\u0161\u010devanju tako reko\u010d edinstvena med hollywoodskimi trilerji. Njen slog poleg tega zaznamuje dezorientirajo\u010de me\u0161anje neo-noirja <\/i>in francoskega novega vala. Nepri\u010dakovane so tudi ideje o spolu. \/…\/ \u0160e en presenetljiv element filma, posnetega kot mra\u010dni izlet v svet seksa in sadizma, je njegova komi\u010dnost. Boorman hollywoodsko nasilje pogosto pri\u017eene do stopnje absurdne komedije.\u00ab \u00bbFantazmagori\u010dna \u0161und mojstrovina Johna Boormana iz leta 1967 \/…\/ se je postarala tako dobro kot rjavi suknji\u010d in oran\u017ekasta srajca Leeja Marvina: skratka, spektakularno!\u00ab \u00bb\u010ce bi Alain Resnais snemal kriminalne trilerje \u2026 \/\u2026\/ \u2018Se je vse skupaj zares zgodilo? Je \u0161lo za sanje?\u2019 <\/i>V rokah Johna Boormana postane roman Donalda E. Westlaka brezmejno inventivna modernisti\u010dna zmes odtujenosti, identitete in spomina.\u00ab \u00bbSkoraj proustovsko opiranje na geste in dejanja kot spro\u017eilce spomina \u2013 pri \u010demer spomin predstavlja tako zunanjo kot notranjo manifestacijo sodobnega medijskega sveta \u2013 poudarja telesni (in s tem duhovni) odnos med \u010dlovekom in njegovim urbanim okoljem. \u010ceprav je \u010cistina<\/b> izjemno in nepozabno delo, si je zgodbo te\u017eko podrobno zapomniti. Film deluje predvsem na ravni vzdu\u0161ja, poudarjajo\u010d abstraktne lastnosti in oblike ljudi, stvari in \u0161ir\u0161ega okolja. V \u010cistini<\/b> je vse podrejeno okolju, detajlni portret s soncem obsijanega betona sodobnega Los Angelesa pa je med najbolj \u010distimi in mra\u010dnimi, kar jih je bilo kdaj zabele\u017eenih na filmski trak.\u00ab zanimivosti Britanski re\u017eiser John Boorman (Odre\u0161itev) je v Hollywood vstopil s tem elegantnim neo-noirjem, ki je na novo izumil \u017eanr za naslednjo generacijo in katerega kultni status je z leti samo \u0161e rasel. Ob stoletnici rojstva Leeja Marvina.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":341521,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/341159"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/341521"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=341159"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>\u00bbWalker je bil \u010dustveno in telesno tako ranjen, da je izgubil \u010dlove\u0161kost. Zato je postal stra\u0161ljiv, a v nekem smislu tudi \u010dist. Je onkraj ne\u010dimrnosti in po\u017eelenja. Njegova edina vez z \u017eivljenjem je nasilje, vendar mu manjka vere, krutosti in strasti, da bi v njem u\u017eival, pa tudi zadovoljstva ob ma\u0161\u010devanju ne \u010duti. \/…\/ V nekem smislu je \u010cistina \u0161tudija Marvina \u2013 film sem videl kot nadaljevanje svojega dokumentarnega dela, portretov, ki sem jih posnel o razli\u010dnih posameznikih. Marvina je vedno spremljal mladi Marvin, \u010dlovek, ki so ga ranili in ki je ranil druge, pogumen in poln strahu. Krivda, da je pre\u017eivel zasedo, ki je izbrisala njegovo \u010deto, ga je preganjala vse \u017eivljenje. Vojna in nasilje sta ga po eni strani fascinirala, hkrati pa je do njiju \u010dutil gnus, ki je bil mo\u010dan, telesen, neznosen. Iz tega je izvirala njegova mo\u010d. Moral bi umreti \u2013 in v nekem smislu tudi je umrl \u2013 v boju. \u017divljenje, zlasti svoje, je preziral. Toda velika sila v njem je zahtevala izraz. \u010cistina <\/strong>se za\u010dne s \u010dlovekom, ki ga ustrelijo. Lee je vedel, kako upodobiti mo\u017ea, ki je vstal od mrtvih. Na prvi pogled se \u017eeli ma\u0161\u010devati, toda v resnici se sku\u0161a znova povezati z \u017eivljenjem.\u00ab
\u2013 John Boorman<\/p>\n
<\/b>\u00bbV Boormanovi \u010cistini<\/strong>, zelo ekspresionisti\u010dnem, nelinearnem, oniri\u010dnem, leonejevskem neonoirju \/\u2026\/, polnem digresij, fle\u0161bekov, elips, smrtnih ti\u0161in, bu\u010dnih odmevov korakov, brezosebnih praznin in moderne, ledene, steklene, sterilne alphavillske korporativne arhitekture, sku\u0161a stoi\u010dni, eksplozivni, lakoni\u010dni, ma\u0161\u010devalni, lovski Walker priti do svojega plena. \/\u2026\/ \u010cistina je triler zorenja, v katerem se Walker iz desni\u010darja prelevi v levi\u010darja: no\u010de se vklju\u010diti v kapitalizem, ampak ho\u010de ostati zunaj, outsider. V hipu, ko se vklju\u010di\u0161 v kapitalizem, se kapitalizem nate zvrne z vso svojo labirintno, zarotni\u0161ko, morilsko te\u017eo. In nenadoma mora\u0161 odpla\u010dati vse dolgove tega sveta. Walker je sociopatska ma\u0161ina, primitivni divjak, buldo\u017eerski brutalne\u017e, ki o novem, brezosebnem stadiju korporativnega kapitalizma nima pojma. Za vsako ceno in na vsak na\u010din ho\u010de nazaj svojih 93 tiso\u010dakov, ker ne dojame, da denar ni ve\u010d nekaj fizi\u010dnega, ampak le abstrakten odnos med ljudmi \u2013 le \u0161e dru\u017ebena vez, ne pa nekaj, kar vtakne\u0161 v \u017eep.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Zadnji film 2.0<\/i><\/p>\n
\u2013 Bosley Crowther, The New York Times,<\/i> 1967<\/p>\n
\u2013 Pauline Kael, 5001 Nights at the Movies<\/i><\/p>\n
\u2013 Derek Malcolm, London Evening Standard<\/i><\/p>\n
\u2013 David Jenkins, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u2013 Nick Schager, Slant<\/i><\/p>\n
\u2013 Jonathan Rosenbaum, Chicago Reader<\/i><\/p>\n
\u2013 Eric G. Wilson, Point Blank<\/i><\/p>\n
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u2013 Fernando F. Croce, Notebook<\/i><\/p>\n
\u2013 Adrian Danks, Senses of Cinema<\/i><\/p>\n
<\/b>\u00bbPo Tarantinovih besedah je \u010cistina<\/b> pomembno vplivala na njegove Stekle pse<\/b> (Reservoir Dogs, 1992); te\u017eko si tudi zamislimo, kako bi Michael Mann brez Boormana ustvaril opusto\u0161ene losangele\u0161ke pokrajine v Vro\u010dini<\/b> (Heat, 1995). \/\u2026\/ Kmalu po ponovnem prihodu \u010cistine<\/b> v kinematografe [leta 1998] so se po njej na\u010drtno zgledovali tudi drugi pomembni filmi, kar je \u0161e pove\u010dalo njen ugled. Hladnokrvne\u017e<\/b> Stevena Soderbergha (The Limey, 1999) je v bistvu remake<\/i> Boormanovega filma, prav tako Memento<\/b> (2000) Christopherja Nolana. Jim Jarmusch je izjavil, da je \u010cistina<\/b> navdihnila njegove Meje razuma<\/b> (The Limits of Control, 2009), Nicolas Winding Refn pa je svoj odnos z Ryanom Goslingom, zvezdnikom surove losangele\u0161ke kriminalke Vozi!<\/b> (Drive, 2011), primerjal s partnerstvom med Johnom Boormanom in Leejem Marvinom v \u010cistini<\/b>.\u00ab
\u2013 Eric G. Wilson, Point Blank<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"