{"id":3406,"date":"2020-01-03T13:06:21","date_gmt":"2020-01-03T12:06:21","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dekle-od-nikoder\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:08","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:08","slug":"dekle-od-nikoder","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dekle-od-nikoder\/","title":{"rendered":"Dekle od nikoder"},"content":{"rendered":"<p>Tajski cineast Apitchatpong Weerasethakul, ki je lani predsedoval mednarodni \u017eiriji na filmskem festivalu v Locarnu, je ob podelitvi glavne nagrade \u2013 zlatega leoparda Jean-Claudu Brisseauju za njegovo nedavno delo, ezoteri\u010dni triler, odlo\u010ditev \u017eirije utemeljil z besedami: \u00bbFilma ni posnel ostarel filmar, pa\u010d pa filmar, ki je mlad po srcu.\u00ab<\/p>\n<p>Nizkoprora\u010dunski film, posnet z minimalnimi sredstvi \u2013 Brisseau ga je v celoti in z majhno (tokrat prvi\u010d digitalno) kamero posnel v lastnem stanovanju sredi Pariza, v glavni, naslovni vlogi pa nastopi natur\u0161\u010dica (Virginie Legeay) \u2013, zaradi poigravanja s formalnimi elementi iz francoske kinematografije deluje kot poklon francoskemu filmu. Ritem filmu tako narekujejo filmski in osebni spomini.<\/p>\n<p>Brisseau (ki napi\u0161e tudi scenarij in film producira) odigra vlogo Michaela, upokojenega ovdovelega profesorja matematike, ki si prizadeva zapolniti vsakdan s pisanjem teoretskega dela, zasnovanega na prevpra\u0161evanju religioznih, politi\u010dnih in umetnostnih razse\u017enosti, da mu misli ne bi uhajale k \u017ee dolgo preminuli \u017eeni, ki jo \u0161e vedno zelo pogre\u0161a; tudi sam se zaveda, da se po\u010dasi poslavlja od \u017eivljenja. Nekega dne se v ta umirjeni vsakdan prikrade mlada, fatalna brezdomka Dora. K Michelu se zate\u010de naravnost iz prime\u017ea biv\u0161ega ljubimca, ki jo je pretepel pred njegovimi vrati. Dora postane Michelova muza, stanovanje pa se kmalu po njenem prihodu spremeni v oder, ki ga zavzamejo misteriozni fenomeni. Nora ljubezen se prepleta z zgo\u0161\u010denimi didakti\u010dnimi monologi o bogu, filozofskem premisleku o neznanem, z notranjim bojem obeh glavnih likov in z njunimi utripajo\u010dimi obsesijami. Kakor v svojih prej\u0161njih delih Brisseau tudi tokrat mojstrsko krmari med parodijo in resnobnostjo realnosti, zateka se k mitom in iluzijam. Ko Michelova tragi\u010dna usoda in neizbe\u017eno \u010dasovno minevanje postajata otipljiva, se poka\u017ee prava mo\u010d iluzije, potreba po zatekanju k njej pa se izka\u017ee za nujno.<\/p>\n<p>\u00bbPotreboval sem nekaj \u010dasa, da sem spoznal, da je ena izmed ve\u010dnih tem v vseh mojih filmih ta, da \u017eivimo v svetu, ki je popolnoma iluzori\u010den. \/\u2026\/\u00a0Rad delam filme. Rad delam te\u017eke re\u010di, tako da se zdi, da so lahke. To je povezano z mojimi ljubeznimi iz otro\u0161tva, ko sem \u017eivel v svetu iluzije, da bi u\u0161el vsakdanjemu \u017eivljenju. \/\u2026\/ Vtis imam, da je vse skoraj kon\u010dano. Toliko sem jih dobil po gobcu, da nisem preve\u010d optimisti\u010den. \u0160e vedno pa imam \u017eeljo po tem, da bi delal filme, ki jih drugje ni mogo\u010de videti.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Claude Brisseau, avtor<\/p>\n<p>Jean-Claude Brisseau se je rodil leta 1944 v Parizu. Preden je posnel prve amaterske filme, je pou\u010deval franco\u0161\u010dino. Zaposlil se je na Institutu Nationale de l&#8217;Audiovisuel, ki je financiral njegove prve televizijske projekte. V svojih delih obravnava teme nasilja, morale, katolicizma, misticizma in iracionalnega. Leta 2003 so na festivalu v Rotterdamu organizirali retrospektivo njegovih del. La fille de nulle part je lani osvojil zlatega leoparda na Mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Tajski cineast Apitchatpong Weerasethakul, ki je lani predsedoval mednarodni \u017eiriji na filmskem festivalu v Locarnu, je ob podelitvi glavne nagrade \u2013 zlatega leoparda Jean-Claudu Brisseauju za njegovo nedavno delo, ezoteri\u010dni triler, odlo\u010ditev \u017eirije utemeljil z besedami: \u00bbFilma ni posnel ostarel filmar, pa\u010d pa filmar, ki je mlad po srcu.\u00ab Nizkoprora\u010dunski film, posnet z minimalnimi sredstvi<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3407,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3406"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3407"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3406"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}