Skrivnostni, mol\u010de\u010di mladeni\u010d (Gosling) se \u010dez dan udinja kot mehanik v neki zamazani losangele\u0161ki gara\u017ei in kot hollywoodski kaskader, \u010dez no\u010d pa kot voznik z domala ne\u010dlove\u0161kimi spretnostmi svoje usluge ponuja kriminalcem. Idili\u010dno, mirno trojno \u017eivljenje se zaplete, ko se mladeni\u010d zaljubi v lepo sosedo (Mulligan) z majhnim otrokom in mo\u017eem v zaporu.<\/p>\n
\u0160tevilni navdu\u0161eni kritiki in gledalci so Vozi!<\/strong> ozna\u010dili za “eno najve\u010djih presene\u010denj leta 2011” in za “tarantinovski film”, vendar namesto postmodernega pasti\u0161a, citata in poklona filmu ceste, roparskemu filmu, filmu noir in filmu osemdesetih Refnu dejansko uspe ustvariti nekaj ve\u010d: vse omenjene reference zlije v unikatno celoto, povsem nov model avtorskega \u017eanrskega filma za novo tiso\u010dletje, ki hkrati \u0161okira in zapeljuje s svojo iskreno me\u0161anico surovosti in elegance, eksistencializma in romantike. Vozi!<\/strong> je po\u0161ast doktorja Frankensteina, ki jo po ko\u0161\u010dkih sestavljajo Walter Hill, Monte Hellman, Richard Sarafian, Dennis Hopper, Robert Bresson, Nicholas Ray, Chris Petit, Wim Wenders, Clint Eastwood, Warren Oates in Steve McQueen, vendar je ta po\u0161ast brez\u0161ivna, shodila pa je v \u0161oli Victorja Ericeja.<\/p>\n \u00bbVozi!<\/strong> je zgodba o \u010dloveku, ki se pono\u010di vozi naokrog in poslu\u0161a pop pesmi.\u00ab \u00bbBriljanten primerek trde zgodbe, ki dirka po tra\u010dnicah B-filma, dokler ne preklopi na vrtoglavi pogon nerazred\u010dene kreativnosti. Prekleto dober film. Zadeti boste \u017ee od izpu\u0161nih plinov, ki jih spu\u0161\u010da ta divja zadeva.\u00ab o avtorju<\/strong> Skrivnostni, mol\u010de\u010di mladeni\u010d (Gosling) se \u010dez dan udinja kot mehanik v neki zamazani losangele\u0161ki gara\u017ei in kot hollywoodski kaskader, \u010dez no\u010d pa kot voznik z domala ne\u010dlove\u0161kimi spretnostmi svoje usluge ponuja kriminalcem. Idili\u010dno, mirno trojno \u017eivljenje se zaplete, ko se mladeni\u010d zaljubi v lepo sosedo (Mulligan) z majhnim otrokom in mo\u017eem v zaporu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3405,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3404"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3405"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3404"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Nicolas Winding Refn, re\u017eiser<\/p>\n
– Peter Travers<\/p>\n
Nicolas Winding Refn se rodi leta 1970 v danski prestolnici Kopenhagen. Pri desetih letih se s star\u0161i preseli v New York, od koder se na Dansko vrne s sedemnajstimi leti. Po kon\u010dani srednji \u0161oli se Refn vpi\u0161e na Ameri\u0161ko akademijo dramskih umetnosti v New Yorku, vendar ga tamkaj\u0161nje okolje za\u010dne du\u0161iti in kmalu je izklju\u010den iz \u0161ole. Spet se vrne na Dansko in se tam vpi\u0161e na filmsko akademijo, vendar si po enem mesecu premisli in se izpi\u0161e. Na lastno pest za\u010dne snemati kratke filme. Enega izmed njih neko\u010d vidi znan danski producent, ki mladeni\u010du ponudi 3,2 milijona tedanjih danskih kron, da iz kratkega filma napravi celove\u010dernega. Pri slabih \u0161tiriindvajsetih letih Refn tako napi\u0161e scenarij in zre\u017eira svoj celove\u010derni prvenec, ultra nasilno kriminalko Pusher<\/strong> (1996). Film se nemudoma prelevi v kultni fenomen in re\u017eiserju prinese mednarodno slavo; leta 2004 tako dobi nadaljevanje in leta 2005 \u0161e tretji del. Svoj sloves Refn nepreklicno utrdi leta 2009, ko zre\u017eira kar dva filma, miti\u010den, misti\u010den, avantgarden zgodovinski ep Bo\u017eji bojevnik<\/strong> (Valhalla Rising<\/strong>) in ni\u010d manj kontroverzno dramo Bronson<\/strong>, biografijo “najbolj nasilnega britanskega zapornika vseh \u010dasov”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"