France \u0160tiglic je leta 1948 zablestel s filmom Na svoji zemlji<\/b>, toda Trst<\/b> \u2013 njegov naslednji film, ki je sku\u0161al nasloviti in eksploatirati tedaj burno \u00bbtr\u017ea\u0161ko krizo\u00ab, povojni \u00bbboj za Trst\u00ab \u2013 je bil polomija. Razo\u010daranje je bilo tako veliko, da so slovenski \u010dasopisi objavili le eno samo recenzijo, pa \u010deravno je Trst<\/b> izgledal kot nadaljevanje Zemlje<\/b>: Zemlja<\/b> se je kon\u010dala pred Trstom (s pogledom na Trst), Trst<\/b> pa se je dogajal v Trstu. In v Zemlji<\/b> je tisti mitski uvodni \u00bbpionirski\u00ab pogled na rajsko Ba\u0161ko grapo tako \u010dist, brezmade\u017een, iskren, neoskrunjen, angelski in zaslu\u017een kot mitski finalni pogled na rajski Trst. \u00bbMorje<\/i>,\u00ab<\/i> vzklikne Orli\u010d (Boris Se\u0161ek), ujet v dolg, sijo\u010d, plamte\u010d, \u017eare\u010d, tipi\u010dno sovjetski, eisensteinovski, antidreyerski close-up, ki bi se odli\u010dno podal tako Oklepnici Potemkin<\/b> kot Oktobru<\/b> in ki se absolutno ne bi podal Dreyerjevemu Trpljenju device Orleanske<\/b>, v katerem veliki plani visijo kot obrazi neodre\u0161ene zgodovine, pa \u010detudi se ne morete znebiti ob\u010dutka, da se v tem finalnem velikem planu ujamejo Eisenstein in zgodnji holivudski filmi, ki so se, kot pravi No\u00ebl\u00a0Burch (Lekcija teme<\/i>, 1987), \u00bbkon\u010dali z velikim planom ljubke junakinje, smehljajo\u010de se kameri\u00ab<\/i>.<\/p>\n
In takoj zatem zagledamo panoramo Trsta. Sova (Lojze Potokar) si obri\u0161e solze:\u00a0\u00bbEj, boga mi, do\u010dakal sem, do\u010dakal.\u00ab<\/i> Tudi Orli\u010d je do\u010dakal, saj bo zdaj, kot pravi, \u00bbna svoji zemlji sam svoj gospod\u00ab<\/i>. Toda ta finalni pogled je bil v resnici ne\u010dist. \u017dargonski. Happy end je bil le navidezen. Slovenija \u2013 Jugoslavija \u2013 je Trst v naslednjih letih izgubila, pa \u010detudi se je v Trstu<\/b> \u0161e zdelo, da bo Trst del tiste zemlje, na kateri bo Orli\u010d \u00bbsam svoj gospod\u00ab<\/i>. V Trstu<\/b> se pa\u010d akcija preseli v Trst, kamor \u0160tiglic po\u0161lje glavne igralce iz Zemlje<\/b> \u2013 Lojzeta Potokarja, Staneta Severja, Andreja Kurenta, Jo\u017eeta Zupana, Avgusto Danilovo. Ba\u0161ka grapa se prelevi v Trst. Tudi tu se vrstijo prepri\u010devanja in agitiranja, grafitiranja in plakatiranja (OF, Tito), sestankovanja, boji z omahljivci (Piero) in okupatorji, sabota\u017ee (ne vlakov, ampak ladjedelnice), trpljenje, aretacije, mu\u010denja ilegalk, ki ni\u010desar ne izdajo, eksekucije (tam so jih ustrelili in potem \u0161e obesili na most, tu jih le obe\u0161ajo), spopadi z nem\u0161ko vojsko. Film se kon\u010da s prihodom partizanske vojske, ki osvobodi Trst. Ljudstvo je navdu\u0161eno. Trst je na\u0161! Film je hotel imeti prav. Za vse \u010dase.<\/p>\n
Toda ni imel prav. Happy end je bil la\u017een. Kar seveda pomeni, da je bil tisti \u010disti pogled na Trst v obeh filmih ne\u010dist. France Brenk je neuspe\u0161nost, kilavost in kaoti\u010dnost Trsta pripisoval dejstvu, da je nastajal\u00a0\u00bbv zadu\u0161ni atmosferi pari\u0161kih mirovnih pogajanj in te\u017ekih bojev za obstanek po Informbiroju\u00ab<\/i>, zato naj bi tudi posneli ve\u010d verzij (protiameri\u0161ko in protisovjetsko). Vsebino oz. poudarke so sproti prirejali politi\u010dni situaciji, ki pa se je stalno \u2013 iz dneva v dan \u2013 spreminjala, tako da so bili en dan good guys Rusi, naslednji dan Ameri\u010dani, pa spet Rusi in tako dalje. \u0160tiglic se je izgubil.<\/p>\n
Trst<\/b> so snemali kar 137 dni, toda ne v \u00bbosvobojenem\u00ab, \u00bbna\u0161em\u00ab Trstu, ampak na Reki. Trst<\/b> \u2013 film, s katerim je sku\u0161ala Slovenija dobiti bitko za Trst, in odgovor na serijo filmov, s katerimi so sku\u0161ali bitko za Trst dobiti Italijani \u2013 je le hlinil, da se dogaja v Trstu. Le hlinil je, da je mogo\u010de slovenski film posneti v Trstu. Le hlinil je, da je Trst \u00bbna\u0161\u00ab. \u0160tiglic je \u017ee s tem, ko je Trst snemal na Reki, priznal, da je Trst izgubljen.<\/p>\n
Ko so leta 1948 posneli film\u00a0Na svoji zemlji<\/b>, je bilo \u017ee jasno, da Trst ni na\u0161. Pari\u0161ka mirovna pogodba je namre\u010d Svobodno tr\u017ea\u0161ko ozemlje \u017ee leta 1947 razdelila na dve coni, A in B. Cona B je bila pod upravo Jugoslavije, cona A pa pod upravo zavezni\u0161kih sil \u2013 in Trst je bil cona A. Londonski sporazum je potem leta 1954 to situacijo le \u0161e slavnostno kanoniziral: cono A je priklju\u010dil Italiji, cono B pa Jugoslaviji. Tisti Orli\u010dev pogled na Trst je bil torej utopi\u010den. In distopi\u010den.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film, s katerim je sku\u0161ala Slovenija dobiti hladno vojno.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":340594,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/339845"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/340594"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=339845"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}