{"id":3398,"date":"2022-04-05T14:27:59","date_gmt":"2022-04-05T12:27:59","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/najini-otroci\/"},"modified":"2022-04-05T14:32:07","modified_gmt":"2022-04-05T12:32:07","slug":"najini-otroci","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/najini-otroci\/","title":{"rendered":"Najini otroci"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Murielle in Mounir sta strastno zaljubljena. Mounir \u017eivi z dru\u017einskim zdravnikom dr. Pingetom, ki mu \u017ee od malega zagotavlja udobno \u017eivljenje. Ko se par odlo\u010di poro\u010diti in si ustvariti lastno dru\u017eino, se kmalu izka\u017ee, kako neznosna je njuna odvisnost od zdravnika. Murielle postane ujetnica napetega \u010dustvenega ozra\u010dja, zadu\u0161ljive je\u010de, ki dru\u017eino nezadr\u017eno vodi na tragi\u010dni rob prepada.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNavdihnil me je pripetljaj, ki se je leta 2007 zgodil v Belgiji. Bil sem v avtu, ko sem po radiu sli\u0161al dramati\u010dno poro\u010dilo o \u017eenski, ki je ubila svojih pet otrok. Dogodek me je takoj spomnil na gr\u0161ko tragedijo, ponudil mi je prilo\u017enost, da sem \u0161e bolj podrobno raziskal teme svojih prej\u0161njih filmov: prekomerna ljubezen in njene posledice, moralni dolg, sprevr\u017eena razmerja, disfunkcionalne dru\u017eine, vpra\u0161anje meja \u2026 Nekatere odlo\u010ditve so se vsiljevale \u017ee od samega za\u010detka: da ne bomo ilustrirali ali dokumentirali dogodka, ampak ga bomo obravnavali subjektivno, z zornega kota umetnika. Da bomo vklju\u010dili misel, da v vsaki dru\u017einski zgodbi obstaja ve\u010d resnic. Moja naloga ni iskati sodno resnico, se ji prilagajati ali o njej poro\u010dati z novinarsko objektivnostjo. Te naloge so bile \u017ee opravljene in \u2013 med drugimi \u2013 predstavljajo svojo lastno resnico. Moja vloga filmskega ustvarjalca je druga\u010dna. Moj cilj je ponuditi oseben in spra\u0161ujo\u010d pogled na to, kar ostaja \u010dlove\u0161ka tragedija \u2013 ni pomembno, kdo je zanjo odgovoren. Moja naloga je gledalcu omogo\u010diti, da vstopi v \u017eivljenje likov in pogleda dramo s sve\u017ee perspektive. Hotel sem pokazati, da tak\u0161no dejanje, ki ga opisujejo kot ‘po\u0161astno’, ne more biti plod naklju\u010dja. Ljudje o detomoru pogosto govorijo kot o ne\u010dem ‘nepredstavljivem’. Moj cilj je pripraviti gledalca do razmisleka o tistem, kar prepogosto ozna\u010dujemo za ‘nerazlo\u017eljivo’, s pomo\u010djo fikcije ponuditi druga\u010den pogled in tako odpreti vpra\u0161anja o dojemanju resni\u010dnosti \/\u2026\/. V dru\u017eini se u\u010dimo o demokraciji, hkrati pa je to najbolj\u0161i kraj za opazovanje diktatorstva. Vem, da je to prostor nasilja. Kar me pri dru\u017eini zanima, so motnje; vse tiste stvari, ki jih ne moremo razkriti, vendar pri njih sodelujemo. Razlogi, zakaj nam je nelagodno, \u010deprav ne vemo, od kod izvira te\u017eava. Zakaj se ne moremo re\u0161iti spon. Sprevr\u017eeno razmerje je privla\u010dna tema za film, saj je to skrita tema, ki jo napajajo kompleksni liki.\u00ab
– Joachim Lafosse, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Joachim Lafosse se je rodil leta 1975 v Bruslju in diplomiral na in\u0161titutu IAD v Louvain-la-Neuvu. \u0160tevilne nagrade si je prislu\u017eil \u017ee s svojim prvim celove\u010dernim filmom, Folie priv\u00e9e<\/strong>. Leto 2006 je bilo za mladega re\u017eiserja prelomno: njegov delno avtobiografski \u00c7a rend heureux<\/strong> je bil prikazan v tekmovalnem sporedu festivala v Locarnu in prejel veliko nagrado na festivalu Premiers Plans v Angersu, tretji celove\u010derec Nue propri\u00e9t\u00e9<\/strong> pa se je uvrstil v tekmovalni program Filmskega festivala v Benetkah, kjer je prejel nagrado SIGNIS. Z Najinimi otroki<\/strong> se je Lafosse \u017ee drugi\u010d udele\u017eil Filmskega festivala v Cannesu: leta 2008 je bil v sklopu \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev tam premierno prikazan njegov \u010detrti celove\u010derec \u00c9l\u00e8ve libre<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMalodane popoln portret dru\u017einske tragedije, psihodrama o odnosu gospodarja in su\u017enja s katastrofalnimi posledicami kolateralne \u0161kode.\u00ab
– David Fear, Time Out New York<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

\u00bbTako kot brata Dardenne tudi Joachim Lafosse prisega na maksimo ‘osebno je politi\u010dno’, zato to ni preprosto film o \u017eenski in njenem grozljivem zlo\u010dinu, pa\u010d pa tudi \u0161tudija nadvlade in krutosti, ki sta jo pahnili v to mra\u010dno realnost.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

\u00bbPo resni\u010dni zgodbi posneta trpka in nadvse resna psiholo\u0161ka \u0161tudija kompleksnosti odnosov mo\u010di v intimnem razmerju postavi pretresljivo razkritje, s kakr\u0161nim si ve\u010dina filmov drzne \u0161ele kon\u010dati, na sam za\u010detek.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

\u00bb<\/em>Deloma gr\u0161ka tragedija, deloma \u0161tudija primera, deloma svarilna dru\u017ebena parabola o razredu, rasi in kolonializmu. Umirjena in brezhibno odigrana \u0161tudija strahotne krutosti, ki jo je mogo\u010de nehote in nezavedno zakriviti v prepri\u010danju, da gre za po\u010detje v korist drugega.\u00ab
– Philip French, The Observer <\/em><\/p>\n

\u00bbLafosse v tem zadr\u017eanem, pa vendar besnem napadu na patriarhalno avtoriteto preiskuje psiholo\u0161ko in politi\u010dno resnico, ki se skriva za tabloidnim kli\u0161ejem. Najini otroci <\/strong>je klasi\u010dna in sodobna tragedija.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbV jedru te detajlno izbru\u0161ene tragedije blesti Emilie Dequenne, ni\u010d ve\u010d divja mlada stvarca iz filma Rosetta<\/strong>, pa\u010d pa ujeta \u017eival, potisnjena do pogubne skrajnosti.\u00ab
– Peter Debruge, Variety <\/em><\/p>\n

\u00bbLafosse se s svojim najbolj izpiljenim filmom doslej izka\u017ee za samozavestnega in neustra\u0161nega preiskovalca vsakdanjih \u010dustvenih travm. Rahim in Arestrup \/\u2026\/ sta fantasti\u010dna, medtem ko odigra Emilie Dequenne eno najsilovitej\u0161ih predstav, odkar je svet osupnila v Rosetti <\/strong>bratov Dardenne.\u00ab
– Jonathan Romney, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbRahim in Arestrup, ponovno zdru\u017eena v tandem, podoben tistemu iz filma Prerok <\/strong>(Un proph\u00e8te<\/strong>), vzdr\u017eujeta napeto in groze\u010de vzdu\u0161je filma \u2013 prvi s prepri\u010dljivo me\u0161anico ranljivosti in ma\u010dizma, drugi z igro in videzom, ki vse bolj spominja na poznega Branda.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbLahko cenimo film, ki ne prina\u0161a nobenega presene\u010denja? V primeru Najinih otrok<\/strong>, ki se mojstrsko poigravajo s slogovnimi konvencijami in vse prepogostimi primeri resni\u010dnega detomora, je odgovor odlo\u010dni ‘da’.\u00ab
– Violet Lucca, The Villa<\/em><\/p>\n

\u00bbKajti film nas ne spusti k njej. V resnici nas ne spusti k nikomur, ampak raje ostaja na distanci. Dovolj dale\u010d, da ne zapade v senzacionalizem ali entertainment, in obenem dovolj blizu, da za\u010dutimo neuspeh asimilacijske in imigrantske politike – tako politike, ki sku\u0161a v zahodno kulturo asimilirati muslimane, kot politike, ki sku\u0161a v patriarhalni dru\u017ebeni red asimilirati \u017eenske. Patriarhat ima pa\u010d \u017eenske le za imigrantke, zato ni \u010dudno, da ga do\u017eivlja kot posilstvo.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbNajini otroci<\/strong> se lahko interpretirajo na razne na\u010dine. Film lahko do\u017eivimo kot sliko \u017eene, ki znori pod neusmiljenim pritiskom mizoginije, z drugimi besedami kot film o temni strani “mo\u0161ke solidarnosti”. Lahko ga do\u017eivimo tudi kot \u0161tudijo mo\u010di, tako na osebni kot na simbolni ravni, mo\u010di, ki jo ima bogati Zahod nad arabskim svetom; tudi kot sliko nenaravnih, skoraj incestnih odnosov v dru\u017eini. Najini otroci<\/strong> so psiholo\u0161ki portret propadanja \u017eenske, ki se ne znajde v sovra\u017enem mo\u0161kem svetu. \/..\/ Predvsem pa se zdi, da je Lafossov film popolno izdelan stroj za povzro\u010danje nelagodja in strahu pri ob\u010dinstvu. V svoji zmo\u017enosti, da povzro\u010di mo\u010dan, neprijeten odziv pri gledalcu, tisti neprostovoljni zajem sape, je Joachim Lafosse podoben Alfredu Hitchcocku in Michaelu Hanekeju.\u00ab
–\u00a0 Andrej Gustin\u010di\u010d, MMC RTVSlo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser je novico iz \u010drne kronike brez trohice senzacionalizma spremenil v intenzivno, napeto in ve\u010dplastno psiholo\u0161ko \u0161tudijo ‘nepredstavljive’ dru\u017einske tragedije. Film pripada \u00c9milie Dequenne (Rosetta bratov Dardenne), ki je za vlogo prejela nagrado za najbolj\u0161o igralko v canneski sekciji Posebni pogled.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3399,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3398"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3399"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3398"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}