zgodba
<\/b>Zasedeno mesto<\/b>, posneto v \u010dasu nedavne epidemije, podobe sodobnega Amsterdama zdru\u017ei s pripovedjo o \u017eivljenju pod nacisti\u010dno okupacijo. Dokumentarni esej, temelje\u010d na podrobni zgodovinski \u0161tudiji Biance Stigter (Tri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/b>), kartira hi\u0161o za hi\u0161o in brez enega samega arhivskega posnetka pripoveduje o posameznih dejanjih represije in upora. Film, v katerem se sre\u010data preteklost in sedanjost, nas povabi, da se spominjamo in si tako zamislimo mo\u017eno prihodnost.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbV Amsterdamu \u0161e vedno stoji veliko stavb, ki so jih ljudje uporabljali v \u0161tiridesetih letih. \u010ceprav jih zdaj morda uporabljajo za druga\u010dne namene, se na zunaj ni veliko spremenilo. Na neki na\u010din je skoraj kot v Pompejih. Preteklost je tu, pred na\u0161imi o\u010dmi; obstaja fizi\u010dno, znotraj na\u0161e sedanjosti. Z Bianco sva se pogovarjala, da je najin film podoben izkopavanju, saj preteklost prinese v sodobni Amsterdam in ji tako daje mo\u010d. Gledalec se znajde v nenavadnem polo\u017eaju, ko mora uskladiti dva razli\u010dna zorna kota: tisto, kar vidi, in informacije, ki jih sli\u0161i; pri \u010demer je oboje zelo nenavadno. Mislim, da se iz tega usklajevanja rodi tretja stvar, za katero ne vem, kaj to\u010dno je in kako jo opisati, a je ravno tisto, za kar sem si prizadeval. \/…\/ \u010cudno je \u017eiveti v dr\u017eavi, ki je bila neko\u010d okupirana. Ob\u010dutek imam, kot bi \u017eivel z duhovi. Ves \u010das se prepletata dve zgodbi. Ta ideja o interakciji med sedanjostjo in preteklostjo, med \u017eivimi in mrtvimi, je pripeljala k nastanku filma.\u00ab
\u2013 Steve McQueen<\/p>\n
\u00bbOdra\u0161\u010dala sem v Amsterdamu in spominjam se, kako smo se s prijatelji pri sedmih ali osmih letih igrali na spomeniku \u017eenskam iz Ravensbr\u00fccka. Tekali smo med stebri, ker nismo imeli pojma, \u010demu je spomenik namenjen \u2026 tistih zgodb namre\u010d nih\u010de ni pripovedoval. \u010ceprav je v Amsterdamu veliko spomenikov, spominskih plo\u0161\u010d in obele\u017eij vojne, lahko hitro postanejo le ozadje, kot drevesa. Mislim, da najin film tiste zgodbe spet o\u017eivi, ko nam omogo\u010di, da opazujemo ljudi, ki mesto uporabljajo zdaj, hkrati pa sli\u0161imo, kaj se je dogajalo pred osemdesetimi leti. \/\u2026\/ Leta 2005 sem izdala kraj\u0161o razli\u010dico\u00a0Atlasa<\/i> in Steve je \u017ee takrat dobil idejo, da bi po njem posnel film. Naslednjih pet let sem pripravljala raz\u0161irjeno besedilo. Nikoli nisem nehala raziskovati, pravzaprav \u0161e vedno raziskujem. V Amsterdamu je leta 1940 \u017eivelo 800 tiso\u010d ljudi \u2013 obstaja torej 800 tiso\u010d zgodb. \/…\/ Ko se loti\u0161 tako obse\u017ene raziskave, misli\u0161, da bo\u0161 dobil nekaj odgovorov na vpra\u0161anje, zakaj se je vse skupaj zgodilo. Na koncu pa odgovorov ne dobi\u0161. Pravzaprav izve\u0161 ve\u010d o \u2018kako\u2019 kot o \u2018zakaj\u2019. Nikoli pa ne more\u0161 zares razumeti. V tem smislu si nemo\u010den in tvoja naloga je, da to nemo\u010d prevede\u0161 v sedanji \u010das.\u00ab
\u2013 Bianca Stigter<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbZasedeno mesto<\/b> s svojim obsegom in resnim pristopom poskrbi, da se \u010dustvene implikacije kopi\u010dijo ves \u010das trajanja filma. U\u010dinek je skrivnosten in ganljiv.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbMcQueenova odlo\u010ditev, da v filmu uporabi le podobe sodobnega Amsterdama, je ravno tako u\u010dinkovita kot konceptualno drzna, pa \u010deprav potrebujemo \u010das, da zares dojamemo, kaj po\u010dne in zakaj. \/…\/ Medtem ko\u00a0Zasedeno mesto<\/b> nadaljuje s soo\u010danjem zgodovine in sedanjosti \/…\/, pridobiva izjemno mo\u010d. \/…\/ Amsterdam \u2013 kot nas vedno znova opozarja McQueen \u2013 naseljujejo tako \u017eivi kot mrtvi; o\u010ditna poanta, ki pa z razvojem filma dobi poseben in globok pomen. \/\u2026\/ \u010cas v Zasedenem mestu<\/b> te\u010de druga\u010de in film kljub dol\u017eini mine veliko hitreje, kot bi morda pri\u010dakovali. To gre delno pripisati fluidnosti McQueenovega ustvarjanja in temu, kako razli\u010dni deli kumulativno pridobivajo mo\u010d. Veliko pa je povezano tudi z na\u010dinom, kako McQueen pristopa k preteklosti. \/…\/ Za McQueena zgodovina ni li\u010den majhen paket, ki ga lahko opazujemo z varne razdalje in nato nanj pozabimo. V Zasedenem mestu<\/b> jo \u010dutimo v vsakem zimskem parku in v vsaki s soncem obsijani sobi, saj je vztrajno prisotna in \u0161e kako \u017eiva.\u00ab
\u2013 Manohla Dargis, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbZasedeno mesto<\/b> je subtilno delo, \u010deprav dejstva, ki nam jih razkriva, delujejo kot udarci v obraz. \/\u2026\/ Gledalec tudi po \u0161tirih urah nima ob\u010dutka, da mesto \u2013 sedanje ali nekdanje \u2013 pozna ali da ga bo kadarkoli razumel. \/…\/ Toda film nam ne da miru. Besedila Biance Stigter pripovedujejo o stvareh, ki jih ni mogo\u010de pozabiti ali poru\u0161iti, in zavzemajo prostor v vsakem mestu, na vsaki ulici, hkrati pa ostajajo specifi\u010dne za holokavst in tiho pri\u010dajo o njem.\u00ab
\u2013 Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbDose\u017eek\u00a0Zasedenega mesta<\/b> je v tem, da daje teksturo, ime in konkretnost dogodkom, ki jih drugi filmi vse prepogosto le oplazijo, s \u0161irokimi zamahi \u010dopi\u010da in skopimi opisi grozodejstev. Tak\u0161ne dogodke obi\u010dajno opisujemo kot neizrekljive ali nepredstavljive \u2013 kli\u0161e, ki ga McQueen tu zavra\u010da enako odlo\u010dno kot v drami 12 let su\u017eenj<\/b>. Slednja je prikazala toliko, kolikor Zasedeno mesto<\/b> zamol\u010di, pri obeh pa imamo ob\u010dutek, da smo bili pri\u010da neprizanesljivemu in silovitemu soo\u010denju z zgodovino. Tisti, ki so pripravljeni gledati in poslu\u0161ati, bodo ugotovili, da je najhuj\u0161e v resnici mogo\u010de izre\u010di, si predstavljati in na neki ravni razumeti. \/\u2026\/ Zasedeno mesto<\/b> ni le poro\u010dilo o barbarstvu v dr\u017eavi, v kateri je bilo med holokavstom umorjenih pribli\u017eno 75 odstotkov judovskega prebivalstva; to je tudi presunljiva kronika mno\u017ei\u010dnega upora. \/\u2026\/ V trenutkih, ko preteklost vdira v sedanjost, nam Zasedeno mesto <\/b>sporo\u010da, da zbiranje v javnosti iz kakr\u0161negakoli razloga pomeni uresni\u010devanje dru\u017ebene svobode, ki je bila te\u017eko priborjena in skoraj uni\u010dena. Zato Steve McQueen in Bianca Stigter nista izkopala le neke ne tako davne zgodovine, temve\u010d sta ustvarila tudi pretresljiv in veli\u010dasten poklon mestu, ki ga imata o\u010ditno globoko rada.\u00ab
\u2013 Justin Chang, Los Angeles Times<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Hipnoti\u010dna, monumentalna raziskava o tem, kako duh preteklosti lebdi nad na\u0161o negotovo sedanjostjo. Sanjska mestna simfonija Steva McQueena (Lakota, 12 let su\u017eenj) je bila premierno prikazana na lanskem festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":339763,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/339685"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/339763"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=339685"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}