\u00bbNeodvisni ameri\u0161ki filmski ustvarjalec Robert Kramer se s kamero in igralcem, prijateljem Paulom McIsaacom, po skoraj desetih letih vrne v ZDA (ne prideta \u2018domov, ampak nazaj\u2019<\/i>). Film Route One\/ZDA <\/b>nas odpelje na \u0161tiriurno vo\u017enjo po znameniti ameri\u0161ki avtocesti, od kanadske meje pa vse do Key Westa na skrajnem jugu Floride. Naslovna cesta je svojevrstna aorta, ki te\u010de skozi osr\u010dje de\u017eele ob vzhodni obali in je neskon\u010dno oddaljena od Amerike, kakr\u0161no poznamo iz medijev. De\u017eela, kot jo dokumentira Kramer, je veliko bolj kompleksna, zapletena in razdrobljena \u2013 to je kvintesenca prave Amerike, antipod navidezni resni\u010dnosti Hollywooda. Robert in Doc ugotavljata hudo \u0161kodo, ki jo je de\u017eeli povzro\u010dilo skoraj desetletno obdobje Reaganove administracije. Toda pred nami ni suhoparno poro\u010dilo o propadajo\u010di dru\u017ebi, saj Kramer zavra\u010da tudi tisti drugi hollywoodski stereotip: o \u017ertvah. Odkritosr\u010dno in spo\u0161tljivo se sre\u010duje z ljudmi, ki kljub pomanjkanju in te\u017ekim \u017eivljenjskim okoli\u0161\u010dinam ohranjajo dostojanstvo. Prisluhne jim in se z njimi pogovarja, da bi zabele\u017eil njihove osebne zgodbe. Route One\/ZDA<\/b> namre\u010d ne potuje le skozi prostor, ampak tudi skozi \u010das. Ob cesti je vse polno spomenikov in muzejev, okamnele zgodovine, ostankov preteklosti \u2013 toda njihov pravi pomen se razkrije \u0161ele, ko jih postavimo poleg osebnih zgodb posameznikov, vklju\u010dno z re\u017eiserjem in glavnim likom. Ko Doc stoji pred enim malo\u0161tevilnih \u2018govore\u010dih kamnov\u2019 v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, spomenikom padlim v Vietnamu, re\u010de: \u2018Ni bilo tako. Bilo je \u2026 resni\u010dno.\u2019<\/i>\u00ab\u00a0
<\/b>\u2013 Koen Van Daele, Film Art Fest,<\/i> 1994<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbRoute 1 je avtocesta, ki poteka od Kanade do Key Westa na Floridi, vzdol\u017e vzhodne obale ZDA. Leta 1936 je bila najbolj prometna cesta na svetu. Zdaj, leta 1988, te\u010de ob ve\u010dpasovnih avtocestah in vodi skozi predmestja; tanek pas asfalta, ki zare\u017ee skozi vse stare sanje nekega naroda. Toda ko sem tam pet mesecev snemal film, sem imel ob\u010dutek, da se sploh ne vozimo skozi preteklost, ampak se nam razkriva veliko bolj iskren in dinami\u010den pogled na sedanjost. Bili smo v senci \u0161irokih avtocest in velikih steklenih stolpnic, dale\u010d od podob, kakr\u0161ne poznamo iz filmov. Zdelo se je, da smo na robu in da drvimo v pozabo, toda v resnici smo bili v sedanjosti, obkro\u017eeni z velikimi te\u017eavami in te\u017ekimi \u010dasi.\u00ab
\u2013 Robert Kramer<\/p>\n
\u00bbNikoli ni bilo scenarija. Robert je deloval po na\u010delu kopi\u010denja, popravljanja, dodajanja. \/\u2026\/ V tem filmu so pravzaprav trije filmi: fiktiven road movie<\/i> z glavnim likom Docom, Robertov dokumentarec ter film, ki ga je ustvarila ekipa kot \u2018intelektualni kolektiv\u2019.\u00ab
\u2013 Richard Copans<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb\/\u2026\/ kar film dejansko poka\u017ee, je ustroj ameri\u0161ke dru\u017ebe ob koncu 80. let. Kramer namre\u010d podaja toliko variacij raznorodnih dru\u017ebenih razmerij, toliko plasti in toliko fragmentov, da na koncu lahko vidimo tisto, \u010desar ni mogo\u010de pojmovati kot obliko, reprezentacijo ali refleksijo realnosti, marve\u010d le kot iskanje na\u010dina, da bi bilo v podobah videti, kar se jim vseskozi pravzaprav izmika \u2026 Tako se dovr\u0161i kramerjevska modifikacija na\u010dela sondiranja, v katerem sam spekulum ni \u2018brezinteresno mehansko\u2019 sredstvo pogleda, ki te\u017ei k predstavljanju resnice, celotne in edine resnice, ampak je zainteresirana instanca, ki namesto da bi realnost sku\u0161ala zaobse\u010di v njeni (navidezni) koherentnosti, vanjo vseskozi vna\u0161a klice kaosa. \/\u2026\/ Samo prodiranje v nevralgi\u010dna obmo\u010dja pa je hkrati dovolj neusmiljeno, da zadaja rane, s katerimi realnost pripravi do tega, da dejansko zakrvavi.\u00ab
\u2013 Andrej \u0160prah, Prizori\u0161\u010de odpora<\/i>, 2010<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film Route One\/ZDA neodvisnega ameri\u0161kega filmskega ustvarjalca Roberta Kramerja nas odpelje na \u0161tiriurno vo\u017enjo po znameniti ameri\u0161ki avtocesti, od kanadske meje pa vse do Key Westa na skrajnem jugu Floride.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":339764,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/338157"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/339764"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=338157"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}