zgodba
<\/b>1943. Ko mu v po\u017earu umre mati, se Mahito iz opusto\u0161enega Tokia z o\u010detom preseli v star pode\u017eelski dvorec. Po nizu skrivnostnih dogodkov ga siva \u010daplja odpelje v fantasti\u010den vzporedni svet, kjer drug ob drugem bivajo \u017eivi in mrtvi …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbNi\u010d ni bolj pomilovanja vrednega od tega, da svetu napove\u0161 svojo upokojitev, nato pa se spet vrne\u0161. Ali je res mogo\u010de, da se zaveda\u0161 pateti\u010dnosti tega po\u010detja, pa to vseeno stori\u0161? Mar star \u010dlovek, ki se slepi, da je kljub pozabljivosti \u0161e vedno pri mo\u010deh, ravno s tem ne dokazuje, da je njegov \u010das \u017ee minil? Prav gotovo.
Lahko seveda vplete druge ljudi in povzro\u010di kup te\u017eav, vendar film vseeno dokon\u010da. Povsem mogo\u010de pa je tudi, da v klju\u010dnem trenutku zboli ali umre. Sam je na to morda povsem pripravljen, za tiste, ki jim ostane breme nedokon\u010danega filma, pa bi bilo neznosno.
Izdelava animiranega celove\u010derca zahteva vsaj tri leta. \/…\/ Toda kako bo videti svet \u010dez tri leta? V kak\u0161nem stanju bo zavest gledalcev, ko bodo gledali na\u0161 film? Se na\u0161a doba, neopredeljiva, neulovljiva, bli\u017ea svojemu koncu? Ali ni ves svet v nenehnem gibanju? Morda nas \u010daka vojna ali naravna katastrofa, morda celo oboje. \u010ce se v tak\u0161nem \u010dasu loti\u0161 filma, ki bo nastajal tri leta, kak\u0161en naj bo?\u00ab
\u2013 Hayao Miyazaki<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbMiyazakijev misti\u010den novi film \/…\/ je vznemirljivo, razburljivo do\u017eivetje, ki postopoma preraste v nekaj veli\u010dastnega, celo apokalipti\u010dnega. \/…\/ Fant in \u010daplja<\/b> je zgodba o nujnosti prepoznavanja in sprejemanja odgovornosti \u2013 notranje potovanje od nedol\u017enosti k izku\u0161enosti.\u00ab
\u2013 Adam Nayman, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm je nenavaden kot \u017eivljenje samo. \/\u2026\/ \u010ceprav se nikoli ne opredeli kot zgodba o umetnikovem odra\u0161\u010danju \/…\/, si ne moremo kaj, da ga ne bi gledali kot re\u017eiserjevo samoizpoved. \/\u2026\/ To je zgodba o pogumu, potrebnem za sprijaznjenje s pogosto neznosnimi okoli\u0161\u010dinami, v katere nas postavi \u017eivljenje, pa tudi o notranji svobodi, da si predstavljamo druga\u010dne okoli\u0161\u010dine in druga mo\u017ena \u017eivljenja. \/\u2026\/ [Mednarodni] naslov\u00a0Fant in \u010daplja<\/b> se hrepene\u010demu, kontemplativnemu tonu filma prilega veliko manj kot izvirni japonski naslov, ki se v prevodu glasi \u2018Kako \u017eivite?\u2019<\/i>. Besedna zveza prihaja iz naslova romana za fante iz leta 1937, ki ga je Miyazaki bral v mladosti \/…\/. Ko so ga \/\u2026\/ vpra\u0161ali, kako bi sam odgovoril na naslovno vpra\u0161anje, je dejal: \u2018Ta film snemam prav zato, ker nimam odgovora.\u2019 <\/i>Miyazaki je \/\u2026\/ eden redkih \u017eive\u010dih filmskih ustvarjalcev v kateremkoli \u017eanru, \u010digar filmi nam vztrajno zastavljajo prav to vpra\u0161anje \u2013 kot kak\u0161ne \u010dastitljive ljudske pripovedke ali pravljice nas o\u010darajo s fantasti\u010dnimi vizijami, medtem ko nam postavljajo moralne uganke, ki jih \u0161e zdale\u010d ni preprosto re\u0161iti.\u00ab
\u2013 Dana Stevens, Slate<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je zrela, kompleksna mojstrovina, ki preplete re\u017eiserjevo preteklost, sedanjost in prihodnost \u2013 \u010dudovita enigma, na katero je bilo vredno \u010dakati.\u00ab
\u2013 Emma Steen,\u00a0Time Out Japan<\/i>\u00a0<\/p>\n
\u00bbKo nam je Hayao Miyazaki nazadnje dal verjeti, da se poslavlja od filma, nam je zapustil verz Paula Val\u00e9ryja o \u017eivljenju, smrti in umetnosti.\u00a0\u2018Poskusiti moramo \u017eiveti!\u2019 <\/i>je zaklju\u010dni stavek filma The Wind Rises<\/b>, pa tudi druga polovica aleksandrinca v Val\u00e9ryjevi pesmi Morsko pokopali\u0161\u010de<\/i>, ki se za\u010dne z \u2018Veter se dviga!\u2019<\/i> \/\u2026\/ Fant in \u010daplja<\/b> je pravzaprav v veliki meri liturgija, objem, priznanje. Miyazaki preprosto \u017eeli, da bi namesto sledenja zgodbi v obi\u010dajnem, pripovednem smislu besede film preprosto za\u010dutili \/\u2026\/. Kar je bilo v filmu The Wind Rises <\/b>nenehno prizadevanje, da na otipljiv na\u010din prika\u017ee nevidno gibanje zraka kot popolno metaforo za skoraj vse, zdaj postane praznik za \u010dute, namenjen odkrivanju skrivnosti dobrega \u017eivljenja. Re\u017eiser je ve\u010dkrat izrazil svojo naklonjenost Yoshinovi knjigi How Do You Live?,<\/i> nekak\u0161nemu priro\u010dniku o te\u017eki umetnosti \u017eivljenja, ki ga stric pi\u0161e za svojega ne\u010daka. To je zapu\u0161\u010dina, ki jo Miyazaki zdaj \u017eeli pustiti za seboj. \/\u2026\/ Pred nami je nekak\u0161en anarhi\u010den, bole\u010d in radosten vademekum o njegovem ustvarjanju, \u017eivljenju in celo smrti.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n
\u00bbImamo velik privilegij, da \u017eivimo v \u010dasu, ko Mozart pi\u0161e simfonije, ko Van Gogh slika slike \u2013 kajti Miyazaki-san je mojster tak\u0161nega formata. \/…\/ Miyazaki je po mojem mnenju najve\u010dji re\u017eiser animiranega filma vseh \u010dasov \/\u2026\/. Njegovi filmi so tako intimni, da imamo ob\u010dutek, kot bi se pogovarjali z njim. So tudi paradoksalni, saj razume, da lepota ne more obstajati brez groze, ne\u017enost pa ne brez surovosti. \/…\/ Vsaka od njegovih parabol je polna so\u010dutja in vere v \u010dlove\u0161tvo.\u00ab
\u2013 Guillermo del Toro<\/p>\n
\u00bbZelo malo je filmskih ustvarjalcev, od katerih lahko upravi\u010deno pri\u010dakujemo, da bodo ustvarili podobe, kakr\u0161nih \u0161e nismo videli \/…\/. Zdi se, da\u00a0Fant in \u010daplja<\/b> bolj kot kateri koli drug Miyazakijev film sproti izumlja svoje vesolje. To je dezorientirajo\u010da, a \u010dudovita izku\u0161nja. Spet me je osupnila tudi ekscentri\u010dnost \u0161tevilnih bitij in kako ne\u017eno jih ima Miyazaki rad: \u010de se boste ustavili in pokramljali z enim iz velike jate pelikanov, vam bo povedal o svojem te\u017ekem \u017eivljenju.\u00ab
\u2013 Will Sloan,\u00a0Cinema Scope<\/i><\/p>\n
\u00bbFantasti\u010dna eksplozija poezije, filozofije in pristnih \u010dustev. \/…\/\u00a0Fant in \u010daplja<\/b> je bogato samoreferen\u010den in globoko ganljiv film, ki zdru\u017ei umetni\u0161ke motive iz vse Miyazakijeve filmografije in odkrito izra\u017ea upanje v naslednjo generacijo.\u00ab
\u2013 Mark Asch, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/ vrhunski rokodelski film, v katerem bo vsak gledalec, ki se bo prepustil njegovi \u010darovniji, na\u0161el druga\u010den pomen.\u00ab
\u2013 David Rooney,\u00a0The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je kakopak njegov najnovej\u0161i \u00bbzadnji film\u00ab, v njem pa – zdaj kineti\u010dno, zdaj melanholi\u010dno – debatirajo njegovi prej\u0161nji \u00bbzadnji filmi\u00ab, tako Nausica\u00e4 iz De\u017eele vetra<\/b>, Moj sosed Totoro<\/b>, Kikina dostavna slu\u017eba<\/b> in Porco Rosso<\/b> kot Princesa Mononoke<\/b>, \u010cude\u017eno potovanje<\/b>, \u010carovnik Howl in gibljivi grad<\/b>, Ponyo na skali<\/b> in Veter vstaja<\/b>. A to naj vas nikar ne zavede – film Fant in \u010daplja<\/b> je skok v neznano. Skok v valove imaginacije. Skok v nadrealizem odra\u0161\u010danja in staranja. Padanje v temo. Izginevanje. Trganje vzro\u010dnosti. Vrtinec sanj. ZELO ZA\u00ab \u00bbHayao Miyazaki kot slikarski velemojster nana\u0161a plasti pomenov v pripoved, na osnovni ravni pa \u00a0lahko gledamo na delo predvsem kot na alegori\u010dno podobo fantovskega odra\u0161\u010danja, razre\u0161evanja notranjih konfliktov, prek odnosa z naravo in spoprijemanja s \u010dlove\u0161kimi slabostmi. Pa tudi kot film o toku \u010dasa, ki ni nujno linearen. Fant in \u010daplja<\/b> je brez\u010dasna poema o iskanju, sprejemanju, poslavljanju in o novih za\u010detkih.\u00ab Veliki Hayao Miyazaki se vra\u010da z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o \u017eivljenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajo\u010de lepote, nagajivega humorja in ne\u017ene melanholije, je prejel leto\u0161njega oskarja za najbolj\u0161i animirani celove\u010derec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":337758,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/337757"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/337758"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=337757"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
– Gorazd Tru\u0161novec, RA Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"