{"id":3347,"date":"2020-06-29T14:47:24","date_gmt":"2020-06-29T12:47:24","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/vec-kot-med\/"},"modified":"2020-06-29T15:02:09","modified_gmt":"2020-06-29T13:02:09","slug":"vec-kot-med","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vec-kot-med\/","title":{"rendered":"Ve\u010d kot med"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bb\u010ce bi izumrle \u010debele, bi \u010dlove\u0161tvu ostala le \u0161e \u0161tiri leta \u017eivljenja.\u00ab<\/em>
– Albert Einstein<\/p>\n

Ve\u010d kot med <\/strong>ni obi\u010dajen dokumentarec o naravi, ki bi \u0161vigal od enega koti\u010dka sveta do drugega v prizadevanju, da razvozla skrivnost nenadnega in drasti\u010dnega upada svetovne \u010debelje populacije ter razkrije njegove uni\u010dujo\u010de posledice za prehranjevalno verigo. Namesto tega si vzame \u010das in sku\u0161a problem razumeti z zornega kota protagonistov zgodbe \u2013 \u010debelarjev in \u010debel. Ta posvetitev v osupljivi svet \u010debel, delo \u0161vicarskega filmarja Markusa Imhoofa, ki tudi sam pripada dolgemu rodu \u010debelarjev, nam poka\u017ee, da celo idili\u010dno okolje Alp ne zagotavlja imunosti pred posledicami industrializacije \u010debelarstva. Na kocki je vsekakor veliko ve\u010d kot med.<\/p>\n

Ve\u010d kot med<\/strong> je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni \u010debelji krizi, ki se pona\u0161a z nekaterimi izmed najbolj osupljivih posnetkov \u010debel, kar jih je kdaj zabele\u017eila filmska kamera. Glede na to, da so \u010debele postale podobne delavkam za teko\u010dim trakom, bi film prav lahko ozna\u010dili za \u010debeljo razli\u010dico Modernih \u010dasov<\/strong>.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
V zadnjih petnajstih letih so propadle \u0161tevilne \u010debelje dru\u017eine po vsem svetu, vzroki za to pa ostajajo nepojasnjeni. Na posameznih obmo\u010djih je izginilo petdeset do devetdeset odstotkov \u010debel, epidemija pa se \u0161e vedno \u0161iri. Scenarij je povsod enak: na bilijone \u010debel zapu\u0161\u010da svoje \u010debelnjake in se nikoli ne vrne. Znanstveniki, ki so pojav poimenovali ‘sindrom propada \u010debeljih dru\u017ein’ (angl.: colony collapse disorder)<\/em>, imajo dober razlog za zaskrbljenost: osemdeset odstotkov rastlinskih vrst potrebuje za opra\u0161itev \u010debele. Brez \u010debel ni opra\u0161itve in brez opra\u0161itve ni sadja in zelenjave. \u010cebela medarica (lat.: apis mellifera)<\/em>, ki se je na Zemlji pojavila \u0161estdeset milijonov let pred \u010dlovekom, je nepogre\u0161ljiva tako za ekonomijo kot za \u010dlove\u0161ko pre\u017eivetje.<\/p>\n

Naj za izginjanje \u010debel krivimo pesticide in zdravila, parazitske pr\u0161ice, nove viruse, stres ob preva\u017eanju ali elektromagnetne valove? Sode\u010d po dosedanjih raziskavah je imunski sistem \u010debel verjetno oslabila kombinacija vsega na\u0161tetega.<\/p>\n

Kljub producentovemu prigovarjanju, naj uporabi 3D animacijo, je re\u017eiser vztrajal, da v filmu nastopijo prave \u010debele. Pri komunikaciji z \u017eivalcami si je ekipa pomagala z vonji, zaposlili pa so tudi ‘\u0161epetalca \u010debelam’. Uporabili so kamere za snemanje pri visoki hitrosti ter endoskopske le\u010de, ki so sicer namenjene operacijam. \u010ce bi \u017eu\u017eelke snemali v obi\u010dajnem tempu, bi dobili le nepregledno mrgolenje, pri sedemdesetih sli\u010dicah na sekundo (trikrat upo\u010dasnjen tempo) pa se \u010debele premikajo pribli\u017eno tako hitro kot ljudje in opazujemo lahko vse podrobnosti. \u010cebele v letu so snemali s tristo sli\u010dicami na sekundo: ena sekunda v resni\u010dnosti pomeni dvanajst sekund v filmu. Za poro\u010dni let matice, ki v filmu traja \u0161estintrideset sekund, so porabili ve\u010d kot deset dni. V dveh letih snemanja so zbrali za dvesto pet ur gradiva, ki so ga nato montirali eno leto.
(Povzeto po intervjuju z re\u017eiserjem.)<\/em><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbS filmom sem \u017eelel gledalcu pojasniti resnost polo\u017eaja in poudariti pritisk globalne ekonomije na te drobcene \u017eu\u017eelke. \/\u2026\/ V bitki med \u010debelami in neoliberalno tr\u017eno ekonomijo trgovci pritiskajo na \u010debelarje, ti pa se odzovejo tako, da \u010debele silijo k ve\u010dji u\u010dinkovitosti. \u010cebele so postale delavke za teko\u010dim trakom, stroj, za katerega pri\u010dakujemo, da bo za\u010del delovati ob preprostem pritisku na gumb. V tem smislu bi lahko Ve\u010d kot med<\/strong> skoraj primerjali z Modernimi \u010dasi <\/strong>(Modern Times<\/strong>), <\/strong>le da imajo vlogo pripovedovalca tu \u010debele.\u00ab \/\u2026\/ \u010cebele so pre\u017eivljale mojo dru\u017eino ve\u010d kot sto let. \/\u2026\/ A zgolj dru\u017einska zgodba ni mogla biti dovolj za snemanje filma. Tema je nenadoma postala pere\u010da, ko so \u010debele po vsem svetu za\u010dele umirati s skrb zbujajo\u010do hitrostjo. \/\u2026\/ Da bi jim gledalec lahko \u010dustveno sledil, sem hotel ohraniti \u010dim bolj pregledno \u0161tevilo protagonistov. In da bi lahko povedal zgodbo, so morala biti nasprotja zlahka prepoznavna. \u0160e ve\u010d; vsak prizor, ki smo ga opisali z vidika \u010dloveka, smo hoteli prikazati tudi z zornega kota \u010debele. \u010cebele postopoma postajajo protagonistke filma. Zato so makro posnetki tako pomembni. Gledalca ne bi smelo biti strah, ko vidi \u010debele v tako bli\u017enjih posnetkih. Z njimi se za\u010dne identificirati, podobno kot se zgodi pri popotovanju k modrim bitjem na tujem planetu v Avatarju<\/strong>. Le da so \u010debele veliko lep\u0161e \u2026\u00ab
– Markus Imhoof, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Markus Imhoof (1941, Winterthur, \u0160vica) je \u0161tudiral literaturo, umetnost in zgodovino na Univerzi v Z\u00fcrichu in delal kot asistent re\u017eiserja Leopolda Lindtberga v tamkaj\u0161njem gledali\u0161\u010du (Schauspielhaus Z\u00fcrich). <\/em>Izku\u0161nja z begunskima otrokoma iz Avstrije in Italije, ki sta se po drugi svetovni vojni zatekla v hi\u0161o njegovih star\u0161ev, je kasneje navdihnila film <\/em>Das Boot ist voll <\/strong>(1981). Zanj je re\u017eiser prejel srebrnega medveda na festivalu v Berlinu in nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Leta 1986 se je s filmom Die Reise<\/strong> potegoval za bene\u0161kega zlatega leva, leta 1991 pa s filmom Der Berg<\/strong> za berlinskega zlatega medveda. Dokumentarec Ve\u010d kot med<\/strong> je pripravljal pet let.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ce pri\u010dakujete \u0161e en povpre\u010den dokumentarec o naravi, ste se zmotili. To je Dr\u017eavljan Kane<\/strong> med dokumentarci o \u010debelah.\u00ab
– Ain\u2019t It Cool News<\/em><\/p>\n

\u00bbBogato dokumentiran in razko\u0161no posnet \/\u2026\/. Imhoof s pomo\u010djo preiskujo\u010dega pogleda kamere zbere osupljive podobe marljivih \u017eu\u017eelk pri delu.\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ u\u010dinkovit spoj znanosti in estetskih u\u017eitkov. \/\u2026\/ Imhoof opi\u0161e vzrejo matic do najmanj\u0161e podrobnosti, se poda v laboratorij in opazuje slikanje \u010debeljih mo\u017eganov ter razkrije slabe obete \u010debelnjaka, ki se soo\u010da z oku\u017ebo s pr\u0161icami. V zadnjem primeru pove\u010devalna mo\u010d kamere prika\u017ee infekcijo v slogu znanstvene fantastike \u2013 kot bi naleteli na zavr\u017een prizor iz Cronenbergove Muhe<\/strong> (The Fly<\/strong>). Le da smo tokrat v strahu za muhi podobno bitje.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovita, informativna, pa tudi ustrezno kontemplativna \u0161tudija sveta \u010debel in \u010debelje populacije v krizi. \/\u2026\/ Kaj se pravzaprav dogaja v \u010debeljih mo\u017eganih? Da bi to izvedeli, si boste morali ogledati Ve\u010d kot med<\/strong>. A tu ne gre za kak\u0161no dolgo\u010dasno skladi\u0161\u010denje podatkov. Imhoof, ki iz neposredne bli\u017eine opazuje \u010debele pri delu in po\u010ditku, nam informacije raje poda na vizualen na\u010din.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010d kot med<\/strong> ima vse zna\u010dilnosti velikega dokumentarca o naravi. Pri opazovanju pojavov, ki jih s prostim o\u010desom ni mo\u010d zaznati, uporablja najnovej\u0161o filmsko tehnologijo, pri tem pa gledalca preplavi z ob\u010dutki \u010dudenja in spo\u0161tovanja, pome\u0161animi s strahom za usodo \u010debel in spoznanjem o akutnosti problema.\u00ab
– Thom Powers, vodja dokumentarnega programa Mednarodnega filmskega festivala v Torontu<\/p>\n

\u00bbVe\u010d kot med<\/strong> je nenavadna in drzna me\u0161anica osebnega eseja in dokumentarca o naravi.\u00ab
– Drew Hunt, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu Ve\u010d kot med<\/strong>, katerega fascinacija nad \u010debelami in njihovim velikanskim vplivom na globalno prehranjevalno verigo sega dale\u010d onkraj teme ‘sindroma propada \u010debeljih dru\u017ein’, se osupljiva fotografija hard-core<\/em> dokumentarca o naravi postavi ob bok bolj umetni\u0161ki senzibilnosti.\u00ab
– John DeFore, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010d kot med<\/strong> je kljub svoji esejisti\u010dni naravi v \u010dasu, ko potekajo velike to\u017ebe in prito\u017ebe glede fitofarmacevtskih sredstev oziroma globalnega nadzora nad hrano, pravzaprav urgenten dokumentarec.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Ekran<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ve\u010d kot med je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni \u010debelji krizi, ki se pona\u0161a z nekaterimi izmed najbolj osupljivih posnetkov \u010debel, kar jih je kdaj zabele\u017eila filmska kamera. Glede na to, da so \u010debele postale podobne delavkam za teko\u010dim trakom, bi film prav lahko ozna\u010dili za \u010debeljo razli\u010dico Modernih \u010dasov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3348,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3347"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3348"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}