{"id":3339,"date":"2020-01-03T13:06:20","date_gmt":"2020-01-03T12:06:20","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nekaj-je-v-zraku\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:04","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:04","slug":"nekaj-je-v-zraku","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nekaj-je-v-zraku\/","title":{"rendered":"Nekaj je v zraku"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leto 1971. Med \u0161tudenti iz predmestja Pariza je revolucionarni duh maja ’68 \u0161e kako \u017eiv. Strastnim ideolo\u0161kim debatam sledijo protesti in subverzivne akcije …<\/p>\n

Gilles je srednje\u0161olec, ki se znajde sredi politi\u010dnega in ustvarjalnega vrenja tega razburkanega obdobja. Tako kot njegovi vrstniki posku\u0161a tudi on najti svoj prostor, razdvojen med predanostjo stvari in osebnimi ambicijami. Skozi labirint romanti\u010dnih zapletov, politi\u010dnih prebujenj in umetni\u0161kih razkritij Gillesa in njegove prijatelje pot popelje najprej v Italijo in nato v London.<\/p>\n

Nekaj je v zraku<\/strong> je delno avtobiografski portret mladega umetnika, ujetega v vrtinec politike, umetnosti in seksa v Franciji po maju ’68. Z natan\u010dnostjo in ljubeznijo narejena rekonstrukcija protikulture zgodnjih sedemdesetih je Olivierju Assayasu prinesla nagrado za najbolj\u0161i scenarij na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNa neki na\u010din \u0161e vedno ne prenesem nostalgije. Nisem nostalgi\u010den za sedemdesetimi leti. To je obdobje, ki je bilo vedno predmet posmeha ali fantazij. Oba pogleda sta seveda zgre\u0161ena. Sedemdeseta so bila kompleksna in v mnogih pogledih tudi grozna. Te\u017ea ideologije in politi\u010dne retorike je na neki to\u010dki postala neznosna in bil sem vesel, ko je bilo tega konec. Pa vendar je takrat vladal ob\u010dutek svobode, ob\u010dutek, da je vse odprto. Sedemdeseta so se izkazala za nekak\u0161en laboratorij za desetletja, ki so sledila. Z obdobjem sem se prvi\u010d ponovno sre\u010dal ob pisanju knjige Une adolescence dans l\u2019apr\u00e8s-mai<\/em>, s katero sem na neki na\u010din znova vzpostavil svoj odnos do tistih \u010dasov in jih sku\u0161al o\u017eiviti. \/\u2026\/ To je bilo pred obdobjem komunikacij. V sedemdesetih nismo zaupali bur\u017eujskim masovnim medijem, tisku, televiziji in radiu. Komunicirali smo s pomo\u010djo svobodnega tiska, underground<\/em> plo\u0161\u010d, stripov … Te re\u010di so kmalu dobile status feti\u0161a, saj so nas povezovale s podobno misle\u010dimi mladimi po vsem svetu \u2013 imeli smo ob\u010dutek, da so nekje drugje na\u0161i vrstniki, ki so del iste protikulture. Zame je bilo zelo pomembno, da to prika\u017eem na pravi na\u010din. \/\u2026\/ Poustvariti obdobje je zelo te\u017eka naloga, in to \u0161e posebno velja za sedemdeseta. Nekatere svoje spomine sem moral postaviti v ozadje. \u017de scenarij je ljudi pripravil do smeha: politika, misticizem, odnos do vzhodnja\u0161ke filozofije. Nor\u010devanje iz tistih \u010dasov nam je pri\u0161lo tako v navado, da se samo malce nagne\u0161 v eno smer, pa ljudje \u017ee mislijo, da se dela\u0161 norca iz obdobja. Tega nisem hotel, po drugi strani pa tudi nisem \u017eelel delati resnici krivice, saj je ta dimenzija zares obstajala. Najti sem moral pravo ravnote\u017eje, pri \u010demer sem nekoliko ironi\u010den, obenem pa svoje like jemljem resno \u2013 ni\u010d bolj sme\u0161ni niso od raznovrstnih obstrancev dana\u0161njega \u010dasa. \/\u2026\/. Bolj kot igralce sem iskal umetnike. Vsak od njih je obetaven umetnik in vsi vedo, kaj pomeni biti del generacije, hkrati pa imeti svojo lastno pot \u2013 tisto osebno razkritje, ki je pot vsakega umetnika. \u010ceprav niso dobro poznali politike sedemdesetih, so vsaj razumeli bistvo likov. Nikoli jim nisem sku\u0161al dajati napotkov, kako govoriti, kako igrati, kako se identificirati s tistimi \u010dasi. Prepri\u010dan sem bil, da bodo \u2013 \u010de jih postavim na prizori\u0161\u010de, ki predstavlja sedemdeseta \u2013 v trenutku razumeli kontekst. To je pomagalo ohraniti spontanost. Za\u010dne\u0161 z avtobiografijo, uporabi\u0161 prvine iz svojega dojemanja sveta, svoje spomine, film pa te nazadnje ponese nekam drugam. Tisto, kar v njem vidimo, ni Olivier Assayas pri petnajstih, ampak [igralec] Cl\u00e9ment M\u00e9tayer. In govorica njegovega obraza in telesa sta veliko mo\u010dnej\u0161i od tistega, kar sem zapisal v scenariju.\u00ab
– Olivier Assayas, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Olivier Assayas (1955, Pariz), sin znamenitega francoskega scenarista in re\u017eiserja Jacquesa R\u00e9myja, se je v devetdesetih letih uveljavil kot eden klju\u010dnih avtorjev nove generacije francoskih filmskih re\u017eiserjev, katerega filmi so hkrati izrazito osebni in polni filmskih referenc. Njegov filmski talent so \u017ee na za\u010detku osemdesetih odkrili \u010dlani uredni\u0161tva znamenite francoske filmske revije Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em> in ga povabili k sodelovanju. Za Cahiers <\/em>je pisal in tam tudi urednikoval do leta 1986. Kot soscenarist je sodeloval pri filmih Rendez-Vous<\/strong> in Le Lieu du Crime<\/strong> re\u017eiserja Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja, leta 1986 pa je posnel prvenec D\u00e9sordre<\/strong>. Mednarodno pozornost je zbudil s filmom Paris s\u2019eveille<\/strong> (1991), za katerega je prejel presti\u017eno nagrado Jean Vigo za najbolj\u0161i film francoskega mladega avtorja. Odtlej je bil prisoten tudi v na\u0161em filmskem prostoru. V sedemdeseta leta se je podal \u017ee z Mrzlo vodo<\/strong> (L\u2019Eau froide<\/strong>, 1994), ki govori o dveh uporni\u0161kih najstnikih, Gillesu in Christine (imeni, ki ju nosita tudi glavna lika v pri\u010dujo\u010dem filmu). Leta 1996 je z zvezdnico hongkon\u0161kega filma Maggie Cheung posnel Irmo Vep,<\/strong> posvetilo Louisu Feuilladu, za katerega je prejel nagrado na filmskem festivalu v Rotterdamu. Sledila sta HHH: Portret Hou Hsiao Hsiena<\/strong> (HHH \u2013 Un<\/strong> <\/strong>portrait de Hou Hsiao-Hsien<\/strong>, 1997), portret najve\u010djega tajvanskega filmskega re\u017eiserja, <\/strong>in Konec avgusta, za\u010detek septembra <\/strong>(Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre<\/strong> 1998). Kar trije Assayasovi filmi zapored \u2013 Les Destin\u00e9es sentimentales<\/strong> (2000), Demonlover<\/strong> (2002) in \u010cista<\/strong> (Clean<\/strong>, <\/strong>2004) \u2013 so se uvrstili v tekmovalni spored filmskega festivala v Cannesu, kjer je bila nato predstavljena \u0161e Surova ljubezen <\/strong>(Boarding Gate<\/strong>, 2007), sklepni del nena\u010drtovane trilogije (skupaj s filmoma Demonlover <\/strong>in \u010cista<\/strong>), zasnovane na ideji internacionalizacije in nove, globalizirane dru\u017ebe. Sledila je dru\u017einska drama Poletni \u010das<\/strong> (L’Heure d’\u00e9t\u00e9<\/strong>, 2008), ki smo si jo lahko ogledali tudi v Kinodvoru. Nekaterih velikih tem sedemdesetih let se je Assayas lotil \u017ee v priznani televizijski miniseriji Carlos <\/strong>(2010<\/strong>), <\/strong>peturnem epu o vzponu in padcu zloglasnega ‘mednarodnega terorista’ in medijskega zvezdnika, znanega pod imenom Carlos \u0160akal.<\/p>\n

Olivier Assayas je napisal vrsto knjig, med drugim: Hong-Kong Cin\u00e9ma<\/em> (1984, v soavtorstvu s Charlesom Tessonom), Conversation avec Bergman<\/em> (1990, v soavtorstvu s Stigom Bj\u00f6rkmanom) in \u00c9loge de Kenneth Anger<\/em> (1999). Leta 2009 je zalo\u017eba Gallimard izdala zbirko njegovih esejev Pr\u00e9sences.<\/em> Film Nekaj je v zraku <\/strong>je nastal iz istega avtobiografskega impulza kot Une adolescence dans l\u2019apr\u00e8s-mai<\/em> (2005), spomini, <\/strong>napisani v obliki pisma Alice Debord, vdovi teoretika, pisatelja, filmskega ustvarjalca in ustanovitvenega \u010dlana revolucionarnega kolektiva Situacionisti\u010dna internacionala. Debord je odigral odlo\u010dilno vlogo pri oblikovanju Assayasovega razumevanja sveta ter utemeljil njegov skrajno intimen pristop k filmskemu ustvarjanju.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNekaj je v zraku<\/strong>, Assayasovi modri in oto\u017eni spomini o revolucionarnem \u017earu, ki je razvnemal njegovo mladost, so narejeni z grenko-sladko jasnostjo retrospekcije in samozavestjo re\u017eiserja v vrhunski formi. Ta ne\u017ena, a trezna napol avtobiografska drama, ki s preciznostjo in brez kan\u010dka naivnega romanticizma prikli\u010de v spomin vzdu\u0161je in miselnost evropske protikulture sedemdesetih, je ne\u017ena graja zmagoslavnega duha, ki preveva filme o obdobju po letu 1968 ter prikazuje, kako politi\u010dno gore\u010dnost nadome\u0161\u010dajo kaos, kompromis in prebujajo\u010da se zavest o osebni identiteti. \/\u2026\/ Nekaj je v zraku<\/strong>, ki zagotovo ne spada med revolucionarne filme, namesto tega tiho demistificira svoj predmet obravnave. Ton je ljube\u010de ironi\u010den, a nikoli prizanesljiv; opisani do\u017eivljaji se zdijo \u010dustveno iskreni in pristni, ne da bi gledalca pri tem za trenutek ponesli v vrtinec omame ali vznemirjenosti.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbOlivier Assayas je ustvaril edinstven in tanko\u010duten film o pogosto obravnavanem obdobju radikalne evropske politike po letu 1968, hkrati pa ponudil zabaven vpogled v svoje umetni\u0161ko samoodkrivanje. \/\u2026\/ Pestra uporaba glasbe je \u2013 kot smo pri Assayasu vajeni \u2013 brezhibna \/\u2026\/.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNekaj je v zraku<\/strong> \/\u2026\/ se dotakne tem, ki so nam znane iz \u0161tevilnih filmov o koncu \u0161estdesetih let in koncu adolescence. Hkrati pa najde ravnote\u017eje \u2013 je ljube\u010d in hkrati trezen, feti\u0161isti\u010den v svoji osredoto\u010denosti na podrobnosti obdobja, a brez vsakr\u0161ne sentimentalnosti.\u00ab
– Dennis Lim, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbAssayas je ustvaril himno idealizmu obdobja, ko se je zdelo, da so pred vrati spremembe, kakr\u0161nih \u0161e ni bilo. \/\u2026\/ Kakor je to storil \u017ee pri Carlosu<\/strong>, Assayas z dlakocepsko natan\u010dnostjo poustvari obla\u010dila, gibe, glasbo in miselnost sedemdesetih. Najve\u010dji dose\u017eek filma pa je, na kako briljanten in subtilen na\u010din uspe prikazati razli\u010dne stopnje Gillesove politi\u010dne in osebne rasti. Ko si utira pot skozi labirinte ljubezni, mora obenem najti ravnote\u017eje med svojimi umetni\u0161kimi ambicijami ter zahtevami politi\u010dne akcije. Nekaj je v zraku<\/strong> je inteligenten, ob\u010dutljiv in sofisticiran film ter \u010dudovito in hkrati trezno ljubezensko pismo mladosti in njenim neprecenljivim potencialom.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbRazburljivo zgodbo o \u0161tudentskih aktivistih v Franciji v zgodnjih sedemdesetih je Assayas zre\u017eiral s \u010dudovito eleganco in natan\u010dnostjo. Predstavlja nekak\u0161no svetlej\u0161o ina\u010dico njegovega zadnjega filma Carlos<\/strong>.\u00ab
– The Guardian<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bbDelno avtobiografski, avtenti\u010den, ravno prav nostalgi\u010den in kriti\u010den, spomin na uporni\u0161ka francoska leta, na odra\u0161\u010danje in dozorevanje v \u010dasu po maju 1968, ko je v zraku \u0161e bila revolucija.\u00ab
– Zemira Alajbegovi\u0107, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbGledalci, ki poznajo obrise Assayasove biografije, bodo hitro prepoznali detajle, ki nakazujejo, da se v Gillesu skriva zelo veliko Olivierja. Lahko bi torej rekli, da je Nekaj je v zraku<\/strong> nekak\u0161en film s klju\u010dem, zgodba, ki je videti kot fikcija, a je vanjo zame\u0161an tudi znaten del resni\u010dnosti \u2013 Assayasov ljube\u010d in kriti\u010den, le za odtenek nostalgi\u010den pogled v vzvratno ogledalo, v skoraj otipljivo, a vendarle neulovljivo me\u0161anico intimnih ob\u010dutij, politi\u010dnega idealizma, najstni\u0161kega samoiskanja, new age duhovnosti, osvobojene seksualnosti in preizku\u0161anja raznolikih umetni\u0161kih praks, po assayasovsko podmazan z izbrano glasbeno podlago.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbIn tukaj, na sti\u010di\u0161\u010du umetnosti, iskanj \u017eivljenjskega na\u010drta, ljubezenskih tipanj in seksualnih otipavanj, se film pahlja\u010dasto razpre v seanso o mladosti, v kateri se profilirajo posamezni akterji, najbolj seveda Gilles, ki ho\u010de biti slikar, postane pa, vsaj za\u010dasno, filmski re\u017eiser, in to znanstvenofantasti\u010dnega \u017eanra. Ne glede na to, koliko tu Assayas obra\u010dunava s svojo mladostjo ali se iz nje samo nor\u010duje, je dejstvo, da je posnel film, ki ga je eden od poklicnih gledalcev ozna\u010dil kot “ljubezensko pismo mladosti in njenim neprecenljivim potencialom”. Ko Gilles na koncu v kinodvorani pri\u010dakuje projekcijo svojega filma, prika\u017ee ‘ pa se mu fantazijska podoba dekleta, ki je bilo njegova prva velika in seveda izgubljena ljubezen, je jasno, da je \u00bbv zraku\u00ab \u0161e eno grenko-sladko slovo od mladosti.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nekaj je v zraku je delno avtobiografski portret mladega umetnika, ujetega v vrtinec politike, umetnosti in seksa v Franciji po maju ’68. Z natan\u010dnostjo in ljubeznijo narejena rekonstrukcija protikulture zgodnjih sedemdesetih je Olivierju Assayasu prinesla nagrado za najbolj\u0161i scenarij na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3340,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3339"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3340"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3339"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}