{"id":3335,"date":"2020-01-03T13:06:37","date_gmt":"2020-01-03T12:06:37","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/terezina-krivda\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:04","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:04","slug":"terezina-krivda","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/terezina-krivda\/","title":{"rendered":"Terezina krivda"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dvajseta leta 20. stoletja, pode\u017eelje na jugozahodu Francije. V \u010dasu, ko zakon velja za sinonim dru\u017einskih zavezni\u0161tev in lastni\u0161kih interesov, se mlada Th\u00e9r\u00e8se Larroque poro\u010di z Bernardom Desqueyrouxom, bur\u017eujskim privr\u017eencem tradicionalnih vrednot. \u017divljenje je sprva lagodno, saj zaradi Bernardovih gozdnih posestev zakonca \u017eivita v razko\u0161ju in blaginji. A ko se njena najbolj\u0161a prijateljica Anne, ki je poleg tega Bernardova mlaj\u0161a sestra, strastno zaljubi v \u010dednega mladega Portugalca, se Th\u00e9r\u00e8se nenadoma zave, kaj v \u017eivljenju zamuja. Da bi u\u0161la vsiljeni usodi in za\u017eivela polno \u017eivljenje, se zate\u010de k nepri\u010dakovanemu dejanju \u2026<\/p>\n

Zadnji film Clauda Millerja je pretanjena priredba istoimenske klasike Fran\u00e7oisa Mauriaca o svobodomiselni \u017eenski (Audrey Tautou), ki jo zadu\u0161ljiv zakon s tradicionalnim pode\u017eelskim posestnikom privede do skrajnega dejanja. Uradni zaklju\u010dni film lanskoletnega festivala v Cannesu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Th\u00e9r\u00e8se Desqueyroux<\/em> je najbolj znana knjiga Nobelovega nagrajenca Fran\u00e7oisa Mauriaca. Roman je bil prvi\u010d izdan leta 1927, leta 1962 pa je do\u017eivel svojo prvo filmsko upodobitev. Film je re\u017eiral Georges Franju, v naslovni vlogi pa je nastopila Emmanuelle Riva.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo sem bil \u0161tudent, sem prebral knjigo, ki je name naredila mo\u010dan vtis: Th\u00e9r\u00e8se Desqueyroux<\/em>. V njej je bilo vse, kar imam pri filmu rad. Roman ima skrivnostno vzdu\u0161je, ki od gledalca zahteva aktivno branje. A preden sem za\u010del razmi\u0161ljati o priredbi, sem moral najti igralko, ki bi nastopila v vlogi Th\u00e9r\u00e8se. Moja kostumografka Jacqueline je naredila knjigo s stili, da bi mi pokazala, kako so se ljudje v tistih \u010dasih obla\u010dili. V njeni dokumentaciji je bil tudi izjemen portret Audrey. Bilo je natan\u010dno to, kar sem imel v mislih za Th\u00e9r\u00e8se. \/\u2026\/ Film zame pomeni snemanje ljudi, ki so dovolj skrivnostni, da v gledalcu vzbudijo zanimanje in ga zapeljejo, tudi \u010de delajo slabe stvari; to je stvar erotike. In mislim, da snemanje \u017eensk prispeva k tej erotiki. \/\u2026\/ Rekli so mi \u017ee, da sem predrzen. Res je, da sem od trenutka, ko za\u010dnem, kot vampir. Kradljivec sem. Delam, kar se mi zdi. Priredbe me navdu\u0161ujejo. To je tisto, kar imam rad, pa naj bo rezultat kakr\u0161en koli. Vedno sem delal filme, ki sem jih hotel delati.\u00ab
– Claude Miller, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Claude Miller (1942, Pariz) se je po \u0161tudiju na sloviti pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (danes F\u00e9mis) obrti u\u010dil kot asistent pri velikanih, kot so Marcel Carn\u00e9, Jacques Demy, Jean-Luc Godard in Robert Bresson. Med letoma 1968 in 1975 je delal kot producent Fran\u00e7oisa Truffauta. Svoj prvi celove\u010derec La Meilleure fa\u00e7on de marcher<\/strong> je posnel leta 1976, prvi veliki uspeh pa je dosegel s kriminalko Garde \u00e0 vue<\/strong> pet let kasneje. \u010ceprav je bil nominiran kar \u0161estnajstkrat, je to edini film, ki mu je prinesel nagrado cezar. Sledila je najstni\u0161ka trilogija: L\u2019Effront\u00e9e <\/strong>(1985) in La Petite voleuse <\/strong>(1988) s Charlotte Gainsbourg ter L\u2019Accompagnatrice <\/strong>(1992) z Romane Bohringer. Za svoj film Zimske po\u010ditnice<\/strong> (La Classe de neige<\/strong>, 1998), ki je bil predvajan tudi v Ljubljani, je v Cannesu prejel veliko nagrado \u017eirije. V Kinodvoru smo si lahko ogledali Skrivnost<\/strong> (Un secret<\/strong>, 2007), posneto po literarni avtobiografski uspe\u0161nici Philippa Grimberta. Poleg filmskega ustvarjanja se je Claude Miller skozi vso svojo kariero aktivno zavzemal za kakovost in raznolikost evropske kinematografije, najbolj opazno v vlogi predsednika mednarodnega zdru\u017eenja Europa Cinemas. Miller je umrl aprila lani, kmalu po dokon\u010danju filma Terezina krivda<\/strong>. V poklon temu dedi\u010du novega vala, ki je na\u0161el lastno mesto med velikani sodobne francoske kinematografije, je lanskoletni festival v Cannesu predstavil Terezino krivdo<\/strong> kot svoj uradni zaklju\u010dni film.<\/p>\n

\u00a0kritike<\/strong>
\u00bbTerezina krivda<\/strong> je \u010dudovito zasnovana kostumska melodrama prefinjenega okusa. \/\u2026\/ Th\u00e9r\u00e8se, ki jo sijajno odigra sijo\u010da Audrey Tautou, je junakinja, kakr\u0161ni sta gospa Bovary ali Ana Karenina \/\u2026\/. Miller naredi roman \u010disto za svoj. S kamero pluje skozi imenitne oblazinjene sobe dru\u017einske posesti in veli\u010dastno lande\u0161ko pokrajino ter tako prika\u017ee vse odtenke tega spopada hotenj. A film v resnici pripada Audrey Tautou, saj ta poka\u017ee vse razli\u010dice bole\u010dine, ljubezni in ob\u017ealovanja, ki jih vloga od nje zahteva. Audrey Tautou je po Am\u00e9lie na\u0161la vlogo, v kateri se zares lahko izka\u017ee.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de res, da Claude Miller to priredbo Mauriaca posname na akademski na\u010din. A v romanu zna poiskati vso dramatur\u0161ko mo\u010d in vsa potrebna \u010dustva, da nam naslika portret Th\u00e9r\u00e8se Desqueyroux v polnem boju.\u00ab
– Alain Grasset, Le Parisien<\/em><\/p>\n

\u00bbDrama, ki nam da misliti, \/\u2026\/ nevsiljiv, obvladan pristop in tradicionalen pripovedni\u0161ki slog \/\u2026\/. Th\u00e9r\u00e8se Desqueyroux, gospa Bovary kasnej\u0161ega \u010dasa, ki se upre predpisom svojega dru\u017ebenega razreda in njegovim togim katoli\u0161kim moralnim na\u010delom, nosi resen obraz, ki uganko o njenih motivacijah vseskozi ohrani nedotaknjeno. \/\u2026\/ \u010ce je v filmu kak negativec, potem je to ustanova me\u0161\u010danske dru\u017eine s svojim nizom vrednot, ki postavlja lastnino in zunanjo podobo pred vse drugo in katere \u017eeleznemu prijemu ne more nih\u010de ube\u017eati.\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de ko se je lotil priredbe mojstrovine Fran\u00e7oisa Mauriaca, je Claude Miller trpel za rakom, s katerim je 4. aprila [lani] izgubil boj. A film ne trpi zaradi te sence smrti. Prav tako se mu ni treba bati primerjav s slavno adaptacijo, ki jo je leta 1962 podpisal Georges Franju. Ta film, od za\u010detka do konca pod re\u017eiserjevim budnim o\u010desom, stoji sam zase. \/\u2026\/ Raje kot da bi nam postregel z odgovori, re\u017eiser zbere mno\u017eico hipotez \u2013 strah, da bi zamudili \u017eivljenje, odklanjanje poni\u017eevalnega konformizma pode\u017eelskega me\u0161\u010danstva, upor \u017eenske, skrite v vlogi \u017eene \u2013, ne da bi pri tem Th\u00e9r\u00e8se oropal vse njene skrivnostnosti. V tem nevsiljivem in uravnote\u017eenem slogu \u2013 nekateri bi mu rekli akademski \u2013 najdemo podpis ustvarjalca L’Effront\u00e9e<\/strong>. V svoji obi\u010dajni skrbi, da ne izgubi gledal\u010deve pozornosti, se je raje kot za flashbacke<\/em> iz romana odlo\u010dil za linearno \u010dasovno zaporedje, tako kot je to rad delal \u0161e neki drugi ljubitelj knji\u017eevnosti, njegov u\u010ditelj Fran\u00e7ois Truffaut.\u00ab
– Aureliano Tonet, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbIz velike knjige je nastal \u010dudovit film.\u00ab
– Jean Roy, L’Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zadnji film Clauda Millerja je pretanjena priredba istoimenske klasike Fran\u00e7oisa Mauriaca o svobodomiselni \u017eenski (Audrey Tautou), ki jo zadu\u0161ljiv zakon s tradicionalnim pode\u017eelskim posestnikom privede do skrajnega dejanja. Uradni zaklju\u010dni film lanskoletnega festivala v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3336,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3335"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3336"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3335"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}